<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 1881/92

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.1881.92
Evidenčna številka:VSL00025
Datum odločbe:20.05.1993
Področje:UZANCE - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:pogodba o delu - zamuda z izvedbo del - odgovornost izvajalca - plačilo - podaljšanje roka - odstop od pogodbe - povrnitev škode - naročilo

Jedro

Odločitev sodišča glede škode, nastale toženi stranki zaradi zamrznitve temenola v mesecu novembru 1989, je povsem pravilna in ni v nasprotju z 92. člena PGU.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi v izpodbijanem delu (1. točka izreka in delno 3. točka izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi) sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki protivrednost 34.465,50 klirinških dolarjev, 7.285,60 HRD spp in 98.771,00 HRD spp ter pravdne stroške. Delno je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi in naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 4.130,71 klirinških dolarjev z obrestmi. Višji tožbeni zahtevek in višji tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi pa je zavrnilo.

Tožeča stranka ni vložila pritožbe, tožena stranka oz. tožeča stranka po nasprotni tožbi pa je vložila pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odst. 353. člena ZPP. Po mnenju tožene stranke oz. tožeče stranke po nasprotni tožbi je prišlo do večine zastojev pri delu iz razlogov na strani tožeče stranke in zaradi tega tudi do zakasnitve del. Sodišče prve stopnje je na 8. strani izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je bila tožeča stranka z dokončanjem neopravljenih del prve etape v zamudi zgolj iz razlogov na njeni strani. Zato pa je neutemeljeno priznalo tožeči stranki pravico do plačila režijskih ur v obsegu 4.255 ur. Tožeči stranki bi zato lahko priznalo režijske ure le do 31.10.1989, če je do njih prišlo po krivdi tožene stranke. Ker pa je priznalo plačilo za režijske ure tudi po 31.10.1989, je samo s seboj v nasprotju. Če je priznalo režijske ure tudi v novembru 1989 zaradi temenola, je to napačno, saj bi morala biti v novembru dela že končana. Poleg tega pa bi moralo upoštevati določbo 92. PGU, da je izvajalec dolžan material, ki ga je prejel, varovati do vgraditve. Zato bi morala strošek uničenja temenola nositi tožeča stranka. Glede višine režijske ure bi moralo sodišče upoštevati običaj oz. splošno prakso, da se režijska ura obračuna v višini 70 %. Glede zahtevka tožene stranke oz. tožeče stranke po nasprotni tožbi v višini 163.000,00 klirinških dolarjev pa je ta v pritožbi navedla, da do konca glavne obravnave res ni predložila dokazov glede utemeljenosti zahtevka, ker z njimi ni razpolagala, ker so razmere med posameznimi udeleženci bile neurejene, zato pritožbi prilaga dnevnike za izvajanje del za čas od 25.1.1990 do 14.6.1990, iz katerih so razvidna opravljena dela in razlogi za ta dela.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki oz. toženi stranki po nasprotni tožbi, ki je vložila odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka oz. tožeča stranka po nasprotni tožbi v svoji pritožbi ni določno navedla, v katerem delu izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje vzelo, da jo izpodbija v tistem delu, glede katerega ni zmagala v sporu (1. odst. 365. člena ZPP), torej v obsodilnem delu po tožbi (1. točka izreka sodbe) in v zavrnilnem delu po nasprotni tožbi (3. točka izreka sodbe, kolikor je z njo bil zavrnjen nasprotni tožbeni zahtevek).

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podan noben izmed pritožbenih razlogov. Dejansko stanje je popolno in tudi pravilno ugotovljeno.

Vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so v celoti pravilne.

Pravilni so tudi materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje. V obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi ni pritožbeno zatrjevanega nasprotja, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju te sodbe. Tako tudi ni podana pritožbeno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354.člena ZPP.

Glede na pritožbene trditve pa sodišče druge stopnje dodaja: Razlogi izpodbijane sodbe v delu, ko je sodišče obrazložilo, zakaj je tožeči stranki priznalo režijske ure tudi za čas po 30.10.1989, niso v nasprotju z zaključki sodišča na 8. strani obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožena stranka je namreč prezrla, da je sodišče prve stopnje v drugem odstavku na 8. strani obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da je bila tožeča stranka iz razlogov, navedenih v 42. PGU upravičena do podaljšanja pogodbenega roka izvedbe prve etape del do 15.12.1989. Plačilo do tega datuma nastalih režijskih ur, do katerih je prišlo zaradi razlogov, za katere odgovarja tožena stranka, je zato utemeljeno naložilo toženi stranki. Sodišče je jasno obrazložilo, da so šele po upravičeno podaljšanem roku (15.12.1989) razlogi za zamudo na strani tožeče stranke. Pri tem sodišče druge stopnje še dodaja, da se pritožnica v pritožbi neutemeljeno sprašuje in hkrati zatrjuje, da je sodišče prve stopnje priznalo režijske ure tudi zaradi pomanjkanja temenola v mesecu novembru 1989. Sodišče prve stopnje režijskih ur zaradi pomanjkanja temenola v tem času tožeči stranki ni priznalo. V izpodbijani sodbi (2. odst. na 6. strani obrazložitve) je jasno navedlo, da je tožeča stranka v mesecu novembru 1989 registrirala režijske ure le zaradi hudega mraza, pokvarjenega gretja na gradbišču, zaradi česar del ni bilo mogoče opravljati, ne pa zaradi pomanjkanja temenola. Režijske ure, nastale v tem času (2.273 ur), je torej naložilo v plačilo toženi stranki zato, ker je pravilno zaključilo, da zastoji zaradi pomanjkljivosti gretja, nizkih temperatur in neurejenih pogojev na gradbišču bremenijo toženo stranko.

Odločitev sodišča glede škode, nastale toženi stranki zaradi zamrznitve temenola v mesecu novembru 1989, je povsem pravilna in ni v nasprotju z 92. člena PGU. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni mogoče očitati, da v zvezi s skladiščenjem temenola ni ravnala skrbno. Temenol je uskladiščila v skladišče, ki je bilo ogrevano, ni pa vedela za okvaro gretja, saj je o tem nihče ni obvestil, njeni delavci pa na gradbišču zaradi mraza niso bili.

Ni tudi razlogov, da bi sodišče prve stopnje za odločitev o ceni ur zastojev uporabilo kaj drugega, kot sta se stranki dogovorili. Cena režijske ure, ura zastoja pa je pravzaprav režijska ura, je bila določena s pogodbo med pravdnima strankama in zato ni razloga, da sodišče te določbe pogodbe ne bi uporabilo pri svoji odločitvi.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje tudi glede zahtevka o znesku 163.800,00 klirinških dolarjev. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo sporno popravilo potrebno zato, ker je tožeča stranka na zahtevo tožene stranke opravila zaščito z Verpasom brez temeljnega sloja temenola, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za sporno popravilo odgovorna tožena stranka sama (3. odst. 606. člena ZOR). Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje ob odločanju o tem zahtevku že razpolagala z gradbenimi dnevniki za čas od 25.1.1990 do 14.6.1990 (priloga B 31 - B 37), za katere tožena stranka v pritožbi trdi, da z njimi do konca glavne obravnave ni razpolagala. Te kršitve je predložila sama. V spornih gradbenih dnevnikih ni zapisano ničesar takega, kar bi kazalo na to, da odločitev sodišča v tem delu ne bi bila pravilna.

Iz vseh navedenih razlogov in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo drugih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke oz. tožeče stranke po nasprotni tožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, nasprotna stranka pa pritožbenih stroškov ni dovolj določno priglasila.


Zveza:

Posebne gradbene uzance uzanca 42, 92. ZOR člen 275, 275/1, 606, 606/3, 629.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzNDc1