VSL sodba Cpg 136/93

Jedro

Na strani tožeče stranke je prišlo med pravdo samo do preimenovanja, ne pa do statusnih sprememb, zato ugovor aktivne legitimacije ni bil utemeljen.

Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni preizkusilo višine pogodbene obrestne mere, je pritožbena novota, tožena stranka pa niti ne zatrjuje, da dejstev o tem iz opravičenih razlogov ne bi mogla navesti do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da da ostane v veljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati 99.115,00 HRD z zamudnimi obrestmi in ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da vztraja pri ugovoru aktivne legitimacije, ker meni, da pri prvotni tožeči stranki ne gre samo za preimenovanje, ker je bil zoper njo uveden stečajni postopek. Sodišče prve stopnje se glede tega sklicuje na izpisek iz sodnega registra, ki toženi stranki ni bil poslan v izjavo. Prvostopno sodišče tudi ni preverjalo višine dogovorjene obrestne mere. Predlaga razveljavitev prvostopne sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izpiska iz sodnega registra pravilno ugotovilo, da se je tožeča stranka med pravdo preimenovala, kar pomeni, da v pravdi ves čas nastopa ista stranka in ne more biti govora o tem, da ni aktivno legitimirana za tožbo. Tožena stranka bi se o izpisku iz sodnega registra lahko izjavila, če bi prišla na glavno obravnavo. Poleg tega pa je sodni register javna knjiga, v katero bi tožena stranka lahko kadarkoli vpogledala, zato ji izpiska, ki ga je predložila tožeča stranka, ni bilo potrebno pošiljati v izjavo. Trditve o nepreizkušeni obrestni meri pogodbenih obresti so pritožbena novota, tožena stranka pa niti ne zatrjuje, da dejstev o tem iz opravičenih razlogov ne bi mogla navesti do konca glavne obravnave. Zato pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati (1. odst. 496.a čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in da ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP, na katere po določbi 2. odst. 365. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato je po 368. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Na podlagi določbe 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela. je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Datum zadnje spremembe:

27.02.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 685/2007
• VSL sodba Cpg 204/93
• Sodba III Ips 62/99