<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 118/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.118.93
Evidenčna številka:VSL00302
Datum odločbe:07.09.1993
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:povrnitev gmotne škode - pooblastila tržne inšpekcije - prepoved opravljanje gospodarske dejavnosti - odprava pomanjkljivosti - uporabno dovoljenje pooblastilo tržne inšpekcije iz 4. člena zakona o tržni inšpekciji, da z odločbo prepove opravljanje gospodarske dejavnosti do odprave pomanjkljivosti, še ne pomeni, da je pristojna tudi za izdajo odločbe po 147. členu zakona o podjetj

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pristojno za odločanje o zahtevku tožeče stranke na izdajo odločbe po 147. čl. Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ št. 77/88-61/90), zato je razveljavilo vsa opravljena pravdna dejanja in zavrglo tožbo. Istočasno pa je s sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke na plačilo 180.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.6.1992 dalje.

Zoper sodbo prvostopnega sodišča (o zavrnitvi tožbenega zahtevka) se je pritožila tožeča stranka, in sicer iz razloga napačne uporabe materialnega prava, podrejeno pa tudi iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da drugostopno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi njenemu tožbenemu zahtevku; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo v izpodbijanem obsegu vrne v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je vtoževala povračilo škode, ki ji je nastala, ker ji Mesto Ljubljana, Mestna uprava za inšpekcijske službe, Tržni inšpektorat, Ljubljana kot tožena stranka ni izdal odločbe po 147. čl. ZP. Vendar pa tožena stranka v takšnem sporu ni pasivno legitimirana. Ker se vprašanje pasivne legitimacije presoja po materialnem pravu, se pokaže, da gre v tem pogledu za uveljavljani pritožbeni razlog "napačne" uporabe materialnega prava.

Tako se ob preizkusu izpodbijane sodbe pokaže, da je prvostopno sodišče sicer zmotno uporabilo materialno pravo, da pa je njegova odločitev vseeno pravilna. Zmotna uporaba materialnega prava je namreč v tem, ker pooblastilo tržne inšpekcije iz 4. čl. Zakona o tržni inšpekciji (Ur.l. SRS št. 27/74), da z odločbo prepove opravljanje gospodarske dejavnosti do odprave pomanjkljivosti, še ne pomeni, da je pristojna tudi za izdajo odločbe po 147. čl. ZP o izpolnjenih pogojih za opravljanje dejavnosti (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 27.9.1990, opr. št. U 318/90-8).

V konkretnem primeru je za izdajo sporne odločbe pristojna Občina Ljubljana-Vič-Rudnik, Sekretariat za gospodarstvo, Ljubljana, ki pa je že izdala negativno (zavrnilno) odločbo z dne 19.8.1992, št. 028-10/92 (B 1). Zato bi tožeča stranka svoj odškodninski zahtevek pač morala naperiti proti za gospodarstvo pristojnemu upravnemu organu.

Glede na navedeno je drugostopno sodišče na podlagi 368. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Drugostopno sodišče ob navedenem še dodaja, da je potrebno graditev in rekonstrukcijo objekta ter njegovo uporabo razlikovati od pričetka opravljanja dejavnosti. Gradnja in uporaba objektov sta urejena z Zakonom o graditvi objektov (Ur.l. SRS št. 34/84-29/86), dočim je pričetek opravljanja dejavnosti urejen z že navedenim ZP. Tako ZGO v svojem 7. čl. določa, da se z gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta lahko začne šele, ko izda pristojni organ zanjo gradbeno dovoljenje, če ni s tem z zakonom drugače določeno. Z zakonom pa je določeno drugače v prvem odst. 46. čl., saj za objekte, za katere ni predpisano lokacijsko dovoljenje, ter za dela, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo objektov, napeljav in opreme po ZGO, gradbeno dovoljenje ni potrebno, temveč zadostuje priglasitev organa, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja (A 1). V svojem 8. čl. pa ZGO določa, da se zgrajeni objekt lahko začne uporabljati oziroma da se s proizvodno - tehnološkim procesom lahko začne šele, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje. Vendar pa drugi odst. 74. čl. ZGO določa, da se uporabno dovoljenje ne izda, če ni potrebno gradbeno dovoljenje (slednje pa v konkretnem primeru ni potrebno, saj kot povedano zadostuje priglasitev del). ZP pa določa, da gre pri izdaji odločbe po 147. čl. ZP za ugotavljanje s strani inšpekcijskih organov, ali so izpolnjeni pogoji (glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter glede varstva izboljševanja življenjskega okolja) za začetek dejavnosti oziroma za njeno spremembo. Če gradbeno dovoljenje ni potrebno, ker zadostuje priglasitev del, potem uporabno dovoljenje ne more biti pogoj za izdajo odločbe po 147. čl. ZP.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.

V predmetni odločbi navedene zvezne predpise je drugostopno sodišče na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.


Zveza:

ZG0 člen 7, 8, 46, 46/1, 74, 74/2. ZPod člen 147.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAzNDI1