VSL sodba VI Kp 46161/2013

Jedro

Zaveza plačati račune za dobavljeno blago ne konkretizira subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Dejstvo, da obtoženec ni plačal dobavljenih izdelkov, v ničemer ne presega neizpolnitve civilnopravne obveznosti, tj. ne konkretizira obtoženčevega preslepitvenega namena ob sklenitvi in izvajanju pogodbe.

Izrek

I. Ob obravnavanju pritožbe zagovornika obtoženca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obtoženi A. A.

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe

1. da je v času od septembra do decembra 2009 kot direktor družbe B. d. o. o., naročal prehrambene artikle in na ta način ustvaril vtis, da bodo obveznosti poravnane, nato pa kljub temu, da je bilo blago v celoti dobavljeno, ni plačal računov številka:

- 24620 v znesku 531,18 EUR, ki je zapadel v plačilo 8. 10. 2009;

- 26236 v znesku 128,25 EUR, ki je zapadel v plačilo 22. 10. 2009;

- 26817 v znesku 86,59 EUR ki je zapadel v plačilo 29. 10. 2009;

- 27495 v znesku 38,84 EUR, ki je zapadel v plačilo 5. 11. 2009;

- 28102 v znesku 47,71 EUR, ki je zapadel v plačilo 12. 11. 2009;

- 29556 v znesku 309,67 EUR, ki je zapadel v plačilo 26. 11. 2009;

- 30704 v znesku 121,95 EUR, ki je zapadel v plačilo 10. 12. 2009;

- 32203 v znesku 281,55 EUR, ki je zapadel v plačilo 24. 12. 2009;

- 32835 v znesku 47,20 EUR, ki je zapadel v plačilo 31. 12. 2009;

- 32836 v znesku 157,37 EUR, ki je zapadel v plačilo 31. 12. 2009;

zaradi opisanega ravnanja pa je družbi C. d. o. o. nastala škoda v višini 1.750,31 EUR;

2. da je v času od oktobra 2012 do decembra 2012 kot direktor družbe D. d. o. o., naročal prehrambene artikle in na ta načni ustvarjal vtis, da bodo obveznosti poravnane, obenem pa obljubljal, da bo odplačal obstoječi dolg do družbe C. d. o. o., nato pa kljub temu, da je bilo blago v celoti dobavljeno, ni plačal računov številka:

- 44186 v znesku 312,54 EUR, ki je zapadel v plačilo 14. 10. 2012;

- 44844 v znesku 295,39 EUR, ki je zapadel v plačilo 19. 10. 2012;

- 49476 v znesku 166,68 EUR, ki je zapadel v plačilo 16. 11. 2012;

- 49749 v znesku 166,23 EUR, ki je zapadel v plačilo 17. 11. 2012;

- 51665 v znesku 1,02 EUR, ki je zapadel v plačilo 29. 11. 2012;

- 52087 v znesku 134,24 EUR, ki je zapadel v plačilo 1. 12. 2012;

- 54329 v znesku 205,88 EUR, ki je zapadel v plačilo 13. 12. 2012;

zaradi opisanega kaznivega dejanja pa je družbi C. d. o. o. nastala škoda v višini 1.281,98 EUR,

s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kranju obdolženega A. A. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen štiri mesece zapora in mu nato na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in šestih mesecev. Po določbi 74. in 75. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo protipravno premoženjsko korist v višini 2.987,29 EUR, katero naj bi obtoženi plačal v 24-ih obrokih po 124,47 EUR. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženega oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Odločilo je, da je dolžan plačati sodno takso za sodbo po tar. št. 7112 v zvezi s 7113 v znesku 112,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obtoženca glede odvzema pridobljene premoženjske koristi, zaradi kršitev kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče odločbo o odvzemu premoženjske koristi odpravi.

3. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, k čemur je zavezano pritožbeno sodišče na osnovi 383. člena ZKP, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon, saj dejanji, opisani v tenorju sodbe, nista kaznivi dejanji (1. točka 372. člena ZKP). Iz opisa kaznivega dejanja pod točko I izpodbijane sodbe je razbrati, da naj bi obtoženi kot direktor družbe B. d. o. o. naročal prehrambene artikle ter na ta način ustvaril vtis, da bodo obveznosti poravnane, nato pa kljub temu, da je bilo blago v celoti dobavljeno, ni plačal deset računov, s čimer je družbi C. d. o. o. nastala škoda v višini 1.750,31 EUR. Iz opisa kaznivega dejanja pod točko II izpodbijane sodbe izhaja da je obtoženi v času od oktobra 2012 do decembra 2012 kot direktor družbe D. d. o. o. naročal prehrambene artikle in na ta način ustvarjal vtis, da bodo obveznosti poravnane, obenem pa obljubljal, da bo odplačal obstoječi dolg do družbe C. d. o. o., nato pa kljub temu, da je bilo blago v celoti dobavljeno, ni plačal sedem računov. Zaradi opisanega kaznivega dejanja je družbi C. d. o. o. nastala škoda višini 1.281,98 EUR.

4. Iz opisa obeh dejanj je razvidno, da se je obtoženi A. A. zavezal, da bo plačal račune za dobavljeno blago. Pritožbeno sodišče zaključuje, da zgolj zaveza plačila ne pomeni izpolnitev zakonitih znakov poslovne goljufije. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 228. člena KZ-1 stori tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda. Izvršitveno dejanje se lahko stori ob sklepanju posla ali ob njegovem izvajanju. Izvršitveno dejanje predstavlja preslepitev z lažnim prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da tega ne bo oziroma ne bo mogel storiti. Lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin pomeni, da storilec pri drugi osebi ustvari zmotno predstavo o kaki okoliščini. Ta zmota je posledica storilčevih lažnih trditev o teh dejanskih okoliščinah. Prikrivanje dejanskih okoliščin pa pomeni, da storilec drugi osebi ne pojasni določenih okoliščin, čeprav jih je bil zavezan glede na pravno razmerje med njima ali na ustvarjeno medsebojno razmerje, ki pri takšnem pravnem poslovanju predvideva takšno pojasnilo.

5. V obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja v obtožbi ne konkretizira abstraktnega zakonskega znaka preslepitve drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo izpolnjene. Objektivni in subjektivni zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti v opisu dejanja konkretizirani. Pri tem ni pomembno, ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni, pač pa je pomembno, da abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajajo iz konkretiziranega opisa obtoženčevega dejanja. Iz konkretnega opisa dejanja pa je razvidno le, da je obdolženi kot direktor družbe naročal prehrambene artikle ter s tem ustvarjal vtis, da bodo obveznosti poravnane, nato pa v izreku sodbe navedenih računov ni plačal, čeprav mu je bilo blago dobavljeno. Zgolj dejstvo, da obtoženi, kateremu so bili izdelki izdobavljeni, dolgovanega zneska ni poravnal, po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavlja konkretiziranih objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanih kaznivih dejanj, ampak kaže na neizpolnitev obveznosti iz civilnopravnega razmerja. Iz opisov kaznivih dejanj ne izhaja, v čem je bil pri sklenitvi in izvajanju pogodbe z oškodovancem preslepitveni namen obtoženca, da predmetnih računov ne bo plačal in s tem oškodovancu povzročil premoženjsko škodo.

6. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da iz opisa kaznivih dejanj v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1, zato je ob obravnavanju pritožbe zagovornika po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP izpodbijano sodbo spremenilo in obtoženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbenega očitka.

7. Izrek o stroških je posledica oprostilne sodbe in vsi stroški kazenskega postopka, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Datum zadnje spremembe:

20.02.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Kp 24419/2013
• VSRS Sodba I Ips 267/2016
• VSRS Sodba I Ips 46459/2015