VSL sklep PRp 86/2016

Jedro

Sodišče prve stopnje mora v sklepu, s katerim priči zaradi neudeležbe na naroku izreče globo, navesti razloge o bistvenih okoliščinah v zvezi z vabljenjem priče in njenim opravičilom.

Izrek

Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. V postopku o prekršku zoper storilca D. D. zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 111. člena Zakona o igrah na srečo je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo izpodbijan sklep, s katerim je zaradi neudeležbe na naroku 2. 2. 2016 ob 12.30 priči A. A. izreklo globo v znesku 100,00 EUR na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

2. Proti sklepu se pritožuje priča iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma odpravi ter mu povrne stroške postopka. Uveljavlja, da je kot pooblaščena uradna oseba sodeloval v prekrškovnem postopku zoper D. D. in je bil po vložitvi zahteve za sodno varstvo vabljen kot priča. Okrajno sodišče v Ljubljani je razpisalo narok v decembru 2015, ko je imel planiran redni letni dopust, zato je izostanek opravičil, narok pa je bil preklican. Ponovno je sodišče razpisalo narok za 19. 1. 2016, ko ga ni bilo v službi, saj je bil od 28. 12. 2015 dalje v bolniškem staležu zaradi poškodbe roke. V službi ga ni bilo tudi, ko je delodajalec 18. 1. 2016 prejel preklic naroka, ki ga je poslalo sodišče. Preklic in vabilo za nov narok je prejel sodelavec B. B., ki ga je zjutraj poklical po telefonu in ga obvestil o preklicu naroka za 19. 1. 2016 in razpisu novega naroka za 2. 2. 2016, vendar mu je povedal, da je 2. 2. 2016 na odobrenem letnem dopustu ter je sodelavca prosil, da o tem obvesti sodišče in da mu sodišče določi nov datum zaslišanja. Sodna oseba je 18. 1. 2016 poklicala v pisarno FURS in se pri delavki FURS zanimala, če je prejel preklic naroka in hkrati vabilo na nov narok, klic pa je bil prevezan k sodelavcu B. B., ki je delavki sodišča pojasnil, da ga je obvestil o preklicu, da pa je v bolniškem staležu in da prosi za nov datum zaslišanja. Ko je prosila, če lahko B. B. na elektronski naslov sodišča pošlje elektronsko obvestilo, da je seznanjen o preklicu in da prosi za nov datum, ker je 2. 2. 2016 na dopustu, pa je kolega to tudi storil. Bolniški stalež je zaključil 27. 1. 2016 in je tako po povratku v službo 28. 1. 2016 formalno prevzel sodno pisanje. Sodišča sam ni ponovno obveščal o svoji odsotnosti, saj je bilo s tem že seznanjeno. Sam se ni mogel od doma opravičiti, ker vročilnice in vabila ni imel v posesti oziroma doma, zato je prosil kolega, da ga opraviči, saj je sklepal, da sta na zaslišanje vabljena oba. V postopku sodeluje kot priča – uradna oseba, zato je v njegovem interesu in interesu FURS, da se postopek čim prej zaključi, sodelovanje v takih postopkih pa spada tudi med njegove delovne obveznosti, kar redno in vestno izpolnjuje. Po dopustu se je na delovno mesto vrnil 9. 2. 2016, takrat pa mu je bil vročen tudi že izpodbijani sklep. Meni, da je glede na okoliščine in dejansko stanje ta izdan brez dejanske in pravne podlage, saj je bil njegov izostanek opravičen pravočasno in pravilno preko delodajalca. V dokaz zatrjevane odsotnosti prilaga izpis elektronske evidence prisotnosti „...“. Sklep je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb postopka, ker sodišče v točki 5 sklepa navaja, da lahko sodišče sklep prekliče, če priča izpolni svojo obveznost pričanja na sodišču, vendar se osemdnevni rok za plačilo globe izteče prej, kot je predviden naslednji narok (14. 3. 2016).

3. Ob pregledu izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti po določilih 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 višje sodišče ugotavlja, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s potekom vročanja in opravičili priče; navedbe v točki 2 obrazložitve sklepa pa so tudi protispisne.

4. V razlogih sklepa (v prvem delu točke 2) sodišče navaja, da je bil storilec pravilno povabljen na narok po prvem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pri tem pa niti ne omeni, da gre za uradno osebo, ki ji je bilo vabilo poslano na naslov zaposlitve (FURS) in ki je bila v času vročanja na daljši bolniški, kar potrjuje tudi uradni zaznamek sodišča (l.št. 85) z dne 18. 1. 2015. Prav tako spisovno gradivo potrjuje pravilnost navedb pritožnika, da je (v skladu z dogovorom z delavko sodišča) pritožnikov sodelavec B. B. takoj po elektronski pošti (l.št. 87) sporočil, da je sodelavec v bolniškem staležu in da ima nato še planiran letni dopust prav v času novega datuma naroka (2. 2. 2016). Sodišče se je bilo dolžno v razlogih sklepa opredeliti do navedenih sporočil v zvezi z odsotnostjo priče in opravičilom zaradi letnega dopusta, česar pa sodišče ni storilo. Nasprotno temu v drugem delu točke 2 razlogov sklepa navaja, da se priča zaslišanja ni udeležil niti ni opravičil svojega izostanka, kar pa je v nasprotju s spisovnimi podatki. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo listin v spisu, zato izpodbijani sklep nima razlogov o bistvenih okoliščinah v zvezi s potekom vabljenja priče in opravičilom priče. Sodišče ima pravico, da opravičila priče ne sprejme, vendar mora v vsakem primeru to navesti v razlogih sklepa, saj le obrazložen sklep omogoča priči pravico do pritožbe. Ker takih razlogov izpodbijani sklep ne vsebuje, je zaradi bistvene kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je višje sodišče ne more samo odpraviti, saj glede na razmejitev funkcij v postopku ne more ocenjevati listin namesto sodišča prve stopnje, na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 po uradni dolžnosti razveljavilo sklep in je vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Sodišče prve stopnje naj se najprej opredeli do listin v spisu v zvezi z vročitvijo vabila storilcu in v zvezi z opravičilom priče in ponovno odloči, ali je utemeljeno kaznovanje priče po določbi prvega odstavka 130. člena ZP-1. Po tem določilu se namreč kaznuje pričo, ki brez opravičenega razloga noče pričati, zato mora sodišče navesti tudi razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj šteje, da priča (inšpektor posebnega davčnega urada) v navedenem postopku noče pričati.

Datum zadnje spremembe:

26.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRp 57/2016
• VSM Sklep IV Kp 967/2018
• VDSS Sklep Pdp 630/2022