VSL sodba I Cp 1834/2016

Jedro

Po določilu 83. člena ZPP ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka (79. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98731/2014 z dne 21. 7. 2014 ohranilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku ter toženi stranki naložilo, da v roku petnajstih dni tožeči stranki povrne 309,88 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek. Tožena stranka ni bila povabljena na glavno obravnavo, s čimer ji je bila kršena pravica do izjave v postopku. Ta pravica ima dvojni pomen. Po eni strani je namreč ureditev, ki strankam zagotavlja, da se bodo v postopku opredelile glede vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, najbolj primerna za zagotovitev materialno pravilne odločitve organa, po drugi strani pa ima ta pravica predvsem samostojno in avtonomno (procesno) vrednost. Ta se izraža v dveh vidikih: glede razmerja med človekom in državo (zagotavljanje položaja subjekta v postopku) ter glede enakopravnosti človeka glede na položaj drugih ljudi (enakost pred zakonom). Pravnost dokazovanja terja, da imata obe stranki, ki sta v življenjski primer „vpleteni“ in ki sta kot takšni zainteresirani, da se sporno vprašanje razreši, enake možnosti dokazovanja. Brž ko je ena izmed strank privilegirana ali celo v položaju, ko nima možnosti, da izpelje dokaze, ki naj potrdijo njeno videnje življenjskega primera in ovržejo, spremenijo ali dopolnijo nasprotnikovega, ne gre za dokazovanje, ki se ujema z načelom pravne varnosti. Sodišče je selektivno obrazložilo sodbo, kar pomeni, da poudarja le tisto, kar je obremenjevalo toženo stranko, zamolčalo pa tisto, kar jo je razbremenjevalo, s čimer je kršilo temeljne ustavne pravice obsojenca do poštene obravnave (Right to a fair hearing), ki se izraža skozi pošteni dokazni postopek z zahtevo po argumentirani sodbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklepom z dne 29. 1. 2015 toženi stranki na podlagi 4. točke drugega odstavka 82. člena ZPP postavilo začasnega zastopnika. Po določilu 83. člena ZPP ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka (79. člen ZPP). Logična posledica postavitve začasnega zastopnika toženi stranki je, da ni bila povabljena na glavno obravnavo ter da sodišče dokaza z njenim zaslišanjem ni moglo izvesti.

5. Obrazložitev sodišča prve stopnje je res skromna, vendar pa je odločitev mogoče vseeno preizkusiti, zato pritožbeno uveljavljani razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan.

6. Terjatev tožeče stranke do tožene stranke izhaja iz naslova nedovoljenega negativnega stanja na računu tožene stranke. Da se je tožena stranka zavedala obveznosti poravnati negativno stanje na svojem računu, izhaja iz njenega dopisa z dne 4. 12. 2013 (priloga A10). Tožeča stranka je svojemu dokaznemu bremenu glede obstoja in višine dolga zadostila s predložitvijo s strani odgovorne osebe overjenega izpiska iz poslovnih knjig št. 833.806 z dne 9. 7. 2014. Zato je bilo na toženi stranki breme, da poda konkretne navedbe, s katerimi bi izpodbila izračun tožeče stranke, ter predlaga ustrezne dokaze. Na obsežno pripravljalno vlogo tožeče stranke, s katero je pojasnila obstoj in višino vtoževanega dolga, tožena stranka ni odgovorila.

7. Ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

26.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2260/2016
• VSL sodba III Cp 977/2015
• VSL sklep I Cp 1106/2011