VSL sklep II Cp 2386/2016

Jedro

V primeru eventualne kumulacije je podredni zahtevek postavljen le za primer, če bo primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se, da je tožena stranka protipravno kršila svojo pogodbeno obveznost iz VII. točke sporazuma v obliki notarskega sporazuma opr. št. SV 352/2004 z dne 24. 3. 2004, notarja A. Š., sklenjenega med tožečimi strankami in toženo stranko.

2. Ugotovi se, da je tožena stranka po temelju odškodninsko odgovorna nasproti tožečim strankam iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti prekršitve varovanja poslovne skrivnosti, dogovorjene med tožečimi strankami in toženo z dne 24. 3. 2004 pri notarju A. Š. v obliki notarskega zapisa sklenjenem sporazumu z opr. št. SV 352/04, zaradi česar je tožečim strankam dne 18. 10. 2011 nastala premoženjskega škoda.

3. Tožena stranka je dolžna tožečim strankam plačati za vrednost obveznic z oznako S. v višini 600.000,00 EUR s 6 % letnim donosom od dne 1. 7. 1996 dalje do plačila, oboje skupaj pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19. 10. 2011 dalje do plačila, v 15 dneh od pravnomočnosti te sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskga roka dalje do plačila, in sicer prvi, peti, šesti, sedmi, osmi in deveti tožeči stranki, vsaki po 1/7 celotnega zneska, drugi, tretji in četrti tožeči pa vsaki do 1/21 celotnega zneska, pod izvršbo.“

V II. točki izreka pa je odločilo, da so tožniki dolžni plačati tožencu pravdne stroške v višini 6.658,15 EUR.

2. Tožniki se pritožujejo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navajajo, da sodišče ni v celoti odločilo o tožbenem zahtevku. Izrek nima sestavin po tretjem odstavku 324. člena ZPP, ker o primarnem zahtevku ni bilo odločeno. Zaradi odsotnosti razlogov o primarnem tožbenem zahtevku je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je zmotna presoja, da toženka ni protipravno kršila pogodbene obveznosti varovanja tajnosti iz VII. točke Sporazuma v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 352/2004 z dne 24. 3. 2004 (v nadaljevanju Sporazum). Tožniki so trdili, da je toženka Sporazum protipravno razkrila tretjim osebam. Ker so morali dokazati zgolj to dejstvo, se izpodbijana sodba zgrešeno osredotoča na vprašanje, ali je toženka razkrila vsebino Sporazuma B. G. Na Sporazumu, ki ga je B. G. razkrila upravnemu organu, je žig toženke. Sporni odpravek Sporazuma je bil torej razkrit tretjim osebam s strani toženke. Izpovedba priče B. G. ni prepričljiva. Sodišče se ni opredelilo do protislovij v njeni izpovedbi. Iz listinske dokumentacije nesporno izhaja, da je kopijo Sporazuma s toženkinim žigom, v upravni spis leta 2009 vložila B. G. Sodišče bi moralo izvesti dokaz z vpogledom v upravni spis, da bi se prepričalo o neresničnosti izpovedbe B. G. Presojo dejanskega stanja je oprlo na nekoherentno in spremenljivo izpovedbo B. G., ki je v nasprotju z listinsko dokumentacijo. Ne strinjajo se z ugotovitvijo, da toženka ni razkrila Sporazuma B. G. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno, dokazna ocena izpovedbe priče B. G. pa se ne da preizkusiti. Zmotna je presoja, da toženka ni ravnala protipravno, ker je poslovno tajnost razkrila upravnemu organu. Ker toženka ni odklonila odgovora na poizvedbo državnega organa o vsebini Sporazuma, je ravnala protipravno. Sklicujejo se na 174. 176. in 183. člen Zakona o splošnem upravnem postopku. Toženka je bila zavezana spoštovati poslovno skrivnost. Ker je bilo v konkretnem primeru procesno dokazno breme prevaljeno na toženko, je sodišče kršilo pravilo o dokaznem bremenu. Ker sodišče ni upoštevalo navedb iz naroka z dne 23. 11. 2015, je zagrešilo kršitev procesnih pravil o prekluzijah. Ker odločitve o uporabi 286. člena ni obrazložilo, je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V izpodbijani sodbi ni pojasnjeno, katere trditve iz naroka z dne 23. 11. 2015 je sodišče pojmovalo kot nove. Tožniki se tudi ne strinjajo z obrazložitvijo v 10. točki izpodbijane sodbe, da naj bi bila pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka nepopolna. Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi bila ta pritožba nepopolna, je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagajo, da pritožbeno sodišče ugodi 1. točki primarnega tožbenega zahtevka in da razveljavi 2. in 3. točko I. točke izreka ter II. točko izreka in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podredno predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da tožbeni zahtevek ni sklepčen, da tožniki nimajo aktivne legitimacije, da ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano izdajo poslovne skrivnosti in nastankom pravno priznane premoženjske škode, da zatrjevana škoda ni bila predvidljiva in da odločba o denacionalizaciji ne more predstavljati škodnega dogodka. Ne strinja se z odločitvijo o neupoštevanju njenih navedb iz naroka za glavno obravnavo z dne 23. 11. 2015.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožniki so s tožbo zahtevali, da se ugotovi, da je toženka po temelju odškodninsko odgovorna iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti. Od toženke so zahtevali plačilo vrednosti obveznic z oznako S. v višini 600.000,00 EUR s 6 % letnim donosom od 1. 7. 1996, oboje skupaj z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na glavni obravnavi z dne 30. 3. 2015 so postavili zahtevek na ugotovitev, da je toženka protipravno kršila svojo pogodbeno obveznost iz VII. točke Sporazuma. Z vlogo z dne 23. 11. 2015 so postavili podredni zahtevek, ki se od primarnega razlikuje v dajatvenem delu. V podrednem zahtevku so tožniki opredelili, kot je razvidno iz v 1. točki povzetega izreka izpodbijane sodbe (3. točka I. točke izreka), kolikšen delež celotne terjatve iz naslova vrednosti obveznic (1/7 celotne terjatve, 1/21 celotne terjatve), mora toženka izplačati posameznim tožnikom. Čeprav je z dopustitvijo spremembe tožbe na naroku za glavno obravnavo z dne 23. 11. 2015 sodišče prve stopnje takšno eventualno kumulacijo dopustilo, je v izreku izpodbijane sodbe odločilo le o podrednem zahtevku.

6. Pritožbeno opozarjanje na odsotnost razlogov o primarnem tožbenem zahtevku je utemeljeno. Tretji odstavek 182. člena ZPP določa, da dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. V primeru eventualne kumulacije je torej podredni zahtevek postavljen le za primer, če bo primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.(1) Ker je sodišče prve stopnje dopustilo eventualno kumulacijo zahtevkov, bi moralo najprej odločiti o utemeljenosti primarnega tožbenega zahtevka. O podrednem zahtevku bi lahko odločalo le v primeru, če bi presodilo, da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ker z izpodbijano sodbo o primarnem tožbenem zahtevku ni bilo odločeno, je kršitev določb o eventualni kumulaciji iz tretjega odstavka 182. člena ZPP imela vpliv na zakonitost izpodbijane sodbe. Odsotnost odločitve o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja kršitev načela dispozitivnosti iz 2. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.

7. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP). V ponovnem postopku bo moralo najprej odločiti o utemeljenosti primarnega tožbenega zahtevka. O utemeljenosti podrednega zahtevka bo lahko odločalo le v primeru, če bo primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

8. Pritožbeno sodišče se do drugih pritožbenih trditev ne opredeljuje, ker je razveljavitev odločitve narekovala že ugotovljena bistvena kršitev določb postopka (drugi odstavek 360. člena ZPP(2)). Ob robu le dodaja, da odločitve sodbe (7. točka obrazložitve) o neupoštevanju trditev strank na naroku z dne 23. 11. 2015, „v delu, ki so bile nove“, ni mogoče preizkusiti. Sodba ne obrazloži, na katere trditve meri in tudi ne, zakaj šteje, da gre za nove trditve.

9. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločitev. O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

10. Pritožba upravičeno opozarja, da prvostopenjsko sodišče ni poslalo v odločanje pritožbe tožnikov zoper njegov sklep z dne 4. 5. 2015 o zavrnitvi predloga tožnikov za prekinitev postopka. Iz podatkov spisa je razvidno, da so tožniki zoper njega vložili pritožbo dne 18. 5. 2015, ki pritožbenemu sodišču ni bila predložena. Izpodbijana sodba (nekonkretizirano) pojasni, da zato, ker je bila pritožba „nepopolna“.

11. Prvostopenjsko sodišče te pritožbe tudi ni predložilo hkrati s pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Sicer pa za odločanje o njej še niso izpolnjeni pogoji, ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila vročena toženi stranki.

-------------

Op. št. (1): Prim. A. Galič, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, str. 170.

Op. št. (2): V njem je določeno, da je treba, kadar se sodba prve stopnje razveljavi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v obrazložitvi navesti, katere določbe so bile prekršene in v čem je kršitev.

Datum zadnje spremembe:

26.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 260/2017
• VSL Sklep II Cp 1038/2017
• VSL sklep I Cpg 172/2005