<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba V Cpg 919/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2016:V.CPG.919.2016
Evidenčna številka:VSL0081222
Datum odločbe:31.08.2016
Senat, sodnik posameznik:Magda Teppey (preds.), dr. Marko Brus (poroč.), Ladislava Polončič
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:sorodne pravice - fonogrami - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - tarifa Zavoda IPF - začasna tarifa

Jedro

Ker je bila tarifa določena že v T 2005, uporaba Začasne tarife Zavoda IPF za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo, torej ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba zoper točki II in III izreka prvostopenjske sodbe se zavrne in se izpodbijana sodba v teh delih potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 369,90 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil glede plačila za predvajanje fonogramov na prireditvah.

2. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so se predvajali fonogrami na prireditvah, ki so sestavljale skupaj K. 2012. Prireditev je bilo skupaj 9 in so se odvijale 11. 2., 13. 2., 14. 2., 15. 2., 16. 2., 17. 2., 18. 2., 20. 2. in 21. 2. 2012. Možnost število obiskovalcev je bilo med 1001 in 5000.

3. Prvostopenjsko sodišče je pri odločitvi o zahtevku tožeče stranke uporabilo tarifo, ki je sestavni del Tarife Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov(1) (v nadaljevanju: T 2005), natančneje točko II. K. 7. člena (tarifnega dela). Ni je oprlo na Začasno tarifo Zavoda IPF za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo (v nadaljevanju: ZT). Uporabo te tarife je v teku prvostopenjskega postopka predlagala tožeča stranka.

4. Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko obsodilo na plačilo 190,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Zoper to sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi je navedla, da sodišče nima pristojnosti za odločanje, ali je skupni sporazum v skladu z določbami ZASP (3. točka 1. odstavka 157.e člena ZASP). Nepravilno naj bi bilo tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da je bila tarifa za intervalno javno priobčitev fonogramov pred, med in po glasbenih nastopih v živo pred sprejetjem Začasne tarife določena že v K točki 2. odstavka 7. člena T 2005. Tako naj bi bilo zato, ker je bila T 2005 mišljena le za prireditve, ki so športne, in vendar ne gre za prireditve, na katerih bi se glasba izvajala v živo. Takšna naj bi bila tudi uradna razlaga T 2005, ki jo je podal Svet Zavoda IPF. To listino je tožeča stranka predložila v pritožbenem postopku. Na prireditvah tožene stranke pa je bila tudi živa glasba.

6. Pritožba v nadaljevanju še navaja, da naj bi bila nepravilna odločitev v zvezi z zahtevano povrnitvijo DDV. Uveljavljani zahtevek ni bil odškodninski, temveč obogatitveni. Tožena stranka naj bi bila obogatena za DDV in to obogatitev bi morala vrniti tožeči stranki. V podporo svojemu stališču navaja tožeča stranka odločbo II Cp 2617/2015. Meni tudi, da je bila neutemeljena zavrnitev zahtevka za povrnitev 40,00 EUR, za katerega vidi pritožba pravni temelj v ZPreZP-1. Med strankama tega spora naj bi obstajalo pogodbeno razmerje.

Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, prvostopenjsko sodbo pa potrdilo na temelju 353. člena ZPP.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je potrebno uporabiti T 2005. Tožeča stranka lahko določi tarifo za določeno vrsto uporabe avtorskih del le, če ta sploh še ni bila nikoli določena (4. odstavek 156. člena ZASP). Ta določba se smiselno uporablja tudi za sorodne pravice (145. člen ZASP). Pravice proizvajalcev fonogramov in izvajalcev so sorodne pravice (gl. 5. poglavje ZASP – 118. člen in nasl. in 128. člen in nasl. ZASP). Potem ko je takšna začasna tarifa določena prvič, velja le do sklenitve skupnega sporazuma. Ker za to določeno vrsto uporabe kakšen skupni sporazum še ni bil sklenjen, je torej odločilno pravno vprašanje, ali je T 2005 že urejala obveznost tožene stranke plačati nadomestilo za predvajanje fonogramov na prireditvi, še preden začne igrati živa glasba.

8. Določilo K 2. odstavka 7. člena T 2005 je jasno: v njej postavljeno nadomestilo se nanaša na: igrišče, stadion, športno dvorano in drugo športno ali množično prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko. Prireditev tožene stranke je bila nedvomno množična, česar pritožba niti ne poskuša izpodbijati. Ker prireditve tožene stranke ni bilo mogoče subsumirati pod katero drugo tarifno številko, je treba torej uporabiti prav določilo K 2. odstavka 7. člena T 2005.

9. Kaj je v zvezi s tem tožeča stranka imela v mislih, ko je sprejemala T 2005, je za odločitev v tej zadevi nepomembno. Odločilno je objavljeno besedilo, in to besedilo je dovolj jasno. Po Svetu Zavoda IPF (tožeče stranke) sprejeta razlaga je za sodišče tako ali tako nezavezujoča, saj je sodišče vezano na Ustavo in zakone (125. člen Ustave). Poleg tega ni bila objavljena v Uradnem listu in ima torej zgolj pravni pomen listine, ki jo je poleg tega tožeča stranka predložila tudi prepozno, namreč brez opravičila šele v pritožbenem postopku (1. odstavek 337. člena ZPP).

10. Ker je bila torej tarifa določena že v T 2005, uporaba ZT torej ne pride v poštev. Tako je sicer odločilo že VSL v zadevi z opr. št. I Cp 3030/2014 in v zadevi z opr. št. V Cpg 322/2016.

11. Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih podzakonskih predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. To pomeni, da sodišče samo preizkusi, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom. Tako je ravnalo tudi v tej zadevi, saj ima T 2005 naravno podzakonskega predpisa. Tako je doslej že odločilo Ustavno sodišče RS. Odločalo je o tarifi ene od kolektivnih organizacij (SAZAS), ki je sestavni del Pravilnika o javnem izvajanju in predstavljanju glasbenih del javnosti (Ur. list RS, št, 65/93) in Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. list RS, št. 29/98).(2) Ustavno sodišče RS je izrecno odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja, in da je pravilnik, vključno s tarifo, splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj (navedena odločba, r. št. 27, 29 in 33).

12. Da Svet za avtorsko pravo ne more odločati v tej zadevi, je razvidno že iz 3. točke 1. odstavka 157. e člena ZASP. Svet za avtorsko pravo namreč lahko le preizkuša pravilnost sprejetih skupnih sporazumov. V tej zadevi pa niti tožeča stranka ne trdi, da je bil sklenjen kakršenkoli skupni sporazum. Sporno je bilo le, ali lahko zahteva plačilo na temelju Začasne tarife, ki pa jo je sprejela sama.

13. Ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija. Zahtevek tožeče stranke je zato bil utemeljen na temelju 1. odstavka 168. člena ZASP in 1. odstavka 131. člena OZ. Na ta pravni temelj je oprla prvostopenjska sodba svojo odločitev (prvostopenjska sodba, r. št. 16).

14. Davčne posledice dohodka na temelju deliktnega zahtevka ureja ZDDV. DDV je treba plačati za dobavo blaga ali za opravljeno storitev (1. odstavek 3. člena ZDDV).(3) Tožeča stranka pa toženi stranki ni opravila storitve. Tožeča stranka bi jo opravila, če bi prenesla pravico do predvajanja fonogramov zavestno ali vsaj prostovoljno, na temelju fikcije (2. odstavek 158. člena ZASP). O storitvi bi bilo torej mogoče govoriti šele, če bi tožena stranka ravnala na katerega od obeh v 158. členu ZASP predvidenih načinov. Tako pa tožena stranka ni ravnala. Tožeča stranka ni prenesla nobene pravice do predvajanja fonogramov, saj je tožena stranka pravice proizvajalcev fonogramov s svojim ravnanjem kršila. Iz tega razloga tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke, ne glede na ostale posledice, ki jih to ima tudi za proračun RS. Da ne more zahtevati povrnitve DDV izhaja tudi iz 13. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV.(4) DDV se ne plačuje niti od zahtevka na temelju neupravičene obogatitve. Civilni deliktni zahtevki in zahtevki iz neupravičene obogatitve so torej, kar se davčnih posledic tiče, enaki. Tožeča stranka v nobenem primeru ne more zahtevati povrnitve DDV. To ustreza ustaljeni sodni praksi višjega sodišča v zadevah podobne vrste, odločba na katero se je sklicevala pritožba pa izjemo od nje.

15. Da bi bila med tožečo in toženo stranko sklenjena kakšna pogodba, prvostopenjsko sodišče niti ni ugotovilo. Iz okoliščine, da je predpisano obvezno kolektivno uveljavljanje pravic pa seveda ni mogoče sklepati, da je bila med obema strankama tega spora sklenjena pogodba. Ni bila dana niti ponudba, niti ta ni bila sprejeta, niti ni mogoče govoriti o kakršnemkoli soglasju glede bistvenih pogodbenih sestavin (15. člen OZ). Že zato njen zahtevek ni utemeljen (1. odstavek 3. člena ZpreZP-1).

16. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP).

17. Tožena stranka je obširno in podrobno odgovorila na pritožbo. Upravičena je zato do povrnitve stroškov z odgovorom na pritožbo.

Tožeča stranka ji mora povrniti 283,20 EUR po tar. št. 3210, 20,00 EUR po tar. št. 6002 in DDV od vsote obeh zneskov, skupaj torej 369,90 EUR. Ta znesek bo morala pritožnica povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ. Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.

-------------

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 68/2005.

Op. št. (2): Odločba US RS, št. U-I-149/98

Op. št. (3): Zakon o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 117/2006 s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (4): Ur. l. RS, št. 141/2006 s kasnejšimi spremembami.


Zveza:

ZASP člen 130, 145, 156, 156/4, 157e, 157e/1, 157e/1-3. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 7, 7/2, 7/2-K. Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.12.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwNTky