VSL sklep Cpg 544/94

Jedro

Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.

Izrek

Pritožba se (kot neutemeljena) zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve poslovnih deležev, ki jih imajo podjetja v sistemu I. d.d.

Zoper navedeni sklep se je smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določila 267. čl. Zakona o izvršilnem postopku) pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlagani začasni odredbi oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v predmetni zadevi na podlagi 71. a čl. Zakona o postopku za vpis v sodni register (Ur.l. SFRJ št. 13/83 in 17/90) vložila tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (primerjaj 41. čl. Zakona o sodnem registru: Ur.l. RS št. 13/94), v kateri je hkrati zahtevala tudi izbris ničnega vpisa. S tem v zvezi je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je drugi zahtevek brezpredmeten, saj registrsko sodišče na podlagi 4. odst. 72. čl. ZPVSR na podlagi pravnomočne sodbe po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu ničnega vpisa (primerjaj 1. odst. 42. čl. ZSR).

Tožeča stranka je v zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (in izbrisa ničnega vpisa) predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve poslovnih deležev, ki jih imajo podjetja v sistemu I. d.d. S tem v zvezi je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je z začasno odredbo mogoče zavarovati le dajatveni zahtevek, ne pa tudi ugotovitvenega (oz. oblikovalnega).

Oblikovalne sodbe namreč učinkujejo že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitvenih pa je edini namen civilnega procesa le ugotavljanje spornega pravnega razmerja (v konkretnem primeru ničnosti vpisa v sodni register), ne pa tudi realizacija zahtevkov.

3. odst. 51. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS št. 55/92, 7/93 in 31/93) določa, da so vsi izvedeni neodplačni prenosi družbenih sredstev iz enega podjetja na druge pravne osebe nični. Vendar pa je bilo s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 15.7.1993 izvrševanje navedene zakonske določbe zadržano do sprejetja končne odločitve (glej Ur.l. RS št.

43/93-1736). Posledica začasnega zadržanja izvrševanja 3. odst. 51. čl. ZLPP pa ni izključila uporabe drugih institutov pravnega reda, s katerimi je mogoče zahtevati ugotovitev ničnosti (ali izpodbijati tiste brezplačne prenose oz. odtujitve družbenih sredstev, ki so bili izvršeni v nasprotju z zakonom).

Posledica ugotovljene ničnosti je zahtevek na vrnitev tistega, kar je nasprotna stranka na podlagi ničnega pravnega posla prejela (primerjaj 1. odst. 104. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).

Vendar pa tožeča stranka takšnega zahtevka (tj. zahtevka na vrnitev brezplačno pridobljenih družbenih sredstev) ni uveljavljala, niti ga ni določno zatrjevala. Če bi ga namreč zatrjevala, pa ga ne bi hkrati tudi uveljavljala, bi sodišče (če bi bili podani pogoji iz 267. čl. ZIP) lahko izdalo predlagano začasno odredbo, seveda pod pogojem, da bi tožeča stranka v sodno določenem roku postavila ustrezen zahtevek (na vrnitev brezplačno pridobljenih sredstev), s katerim bi izdano odredbo opravičila (glej 1. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku in 1. odst. 272. čl. ZIP).

Ker tožeča stranka (kot povedano) ni zatrjevala zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih družbenih sredstev, je prvostopno sodišče v okviru postavljenega trditvenega (in dokaznega) bremena pravilno uporabilo materialno pravo, ko je predlagano začasno odredbo kot neutemeljeno zavrnilo. Zato je drugostopno sodišče na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP (v zvezi s 14. čl. ZIP) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1060/2002
• UPRS Sklep IV U 45/2022-3
• VSL sklep II Cp 4465/2009