<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 532/95

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1995:CPG.532.95
Evidenčna številka:VSL00530
Datum odločbe:13.06.1995
Področje:SODNI REGISTER
Institut:vpis v sodni register - standardna klasifikacija dejavnosti - dejavnost pravnega svetovanja - pritožba - pravni interes - Odvetniška zbornica

Jedro

Odvetniška zbornica Slovenije ima pravico in pravni interes za pritožbo zoper sklep, da se dejavnost pravnega svetovanja v sodni register vpiše kot dejavnost družbe z omejeno odgovornostjo.

Pritožba tretjega je pravočasna, tudi če je vložena pred objavo izpiska vpisa v sodni register v uradnem listu.

Gospodarska družba, ki opravlja dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami, lahko opravlja posle pravnega svetovanja, tudi če dejavnosti pravnega svetovanja nima vpisane v sodni register, vendar le v okviru registrirane dejavnosti, ne pa samostojno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je ugodilo predlogu predlagatelja za vpis sprememb v sodni register. Med drugim je sklenilo, da se vpiše sprememba dejavnosti tako, da se ta razširi tudi na pravno svetovanje.

Odvetniška zbornica Slovenije je po izdaji navedenega sklepa vložila zahtevo za izbris pravne dejavnosti iz sodnega registra. Trdila je, da je vpis te dejavnosti v nasprotju z Zakonom o odvetništvu (Ur. list RS 18/93), po katerem v njem določene pravne dejavnosti lahko za plačilo opravljajo le odvetniki, torej ne tudi gospodarske družbe.

Registrsko sodišče je to zahtevo štelo za pravočasno pritožbo udeleženca zoper sklep o vpisu sprememb v sodni register in na podlagi določb 37. člena ZSR izdalo nadomestni sklep, s katerim je odločilo, da se pri predlagatelju pravna dejavnost izbriše iz sodnega registra.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj in predlagal njegovo razveljavitev, podrejeno pa spremembo tako, da se namesto pravne dejavnosti vpiše "pravno svetovanje v zvezi z nepremičninami in priprava pravnih dokumentov - civilnopravnih listin v zvezi z nepremičninami". Navedel je, da Odvetniška zbornica Slovenije ni pooblaščena za predlaganje izbrisa dejavnosti družbe iz sodnega registra. Poleg tega ni izkazala pravnega interesa za tak predlog, saj z vpisom pravne dejavnosti pri predlagatelju ni v ničemer prizadeta njena pravica. Njena zahteva tudi ni bila podana v zakonskem roku, saj vpis v sodni register sploh še ni bil objavljen v Uradnem listu RS. Nato pa pritožnik očita registrskemu sodišču, da ni opravilo postopka, v katerem bi ugotavljalo, da je vpis pravne dejavnosti za predlagatelja nujen, ker brez te dejavnosti ne more opravljati svoje osnovne dejavnosti, to je posredovanja pri prodaji nepremičnin, kar v nadaljevanju pritožbe obširno opisuje. Po stališču pritožbe sodišče v tem primeru ni bilo zavezano k uporabi Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se je začela uporabljati 1.1.1995, to je šele po vpisu predlagatelja v sodni register. Poleg tega pa ta uredba pod šifro K/74.11 pozna štiri vrste pravnega svetovanja in samo za prvo (pravno zastopanje interesov ene stranke nasproti drugi, pred sodišči in drugimi sodnimi telesi ali kje drugje, ki ga izvajajo in nadzorujejo odvetniki) je opredeljeno, da jo opravljajo odvetniki.

Pritožba ni utemeljena.

Odvetniška zbornica Slovenije je združenje odvetnikov z območja Republike Slovenije (41. člen Zakona o odvetništvu). Že ta status ji kot pravni osebi (1. odst. 43. člena Zakona o odvetništvu) daje pravico in dolžnost, da skrbi za interese svojih članov - odvetnikov.

To sledi tudi iz določbe 42. člena Zakona o odvetništvu. V obravnavani zadevi odvetniška zbornica nedvomno nastopa v interesu odvetnikov, da nihče drug razen njih ne bi zaradi pridobivanja dohodka oziroma dobička opravljal dejavnosti pravnega svetovanja, ki jo lahko opravljajo samo odvetniki (glej določbe 1. in 2. člena Zakona o odvetništvu). Iz tega pa sledita njeno upravičenje do pritožbe zoper sklep o vpisu pravnega svetovanja kot dejavnosti gospodarske družbe v sodni register po 1. odst. 36. člena Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS 13/94, v nadaljevanju: ZSR), kot tudi njen pravni interes za tako pritožbo.

Po določbi 3. odst. 36. člena ZSR je rok za pritožbo tistega, ki meni, da je s sklepom o vpisu prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes, ni pa mu bil vročen njegov prepis, 30 dni od dneva, ko je bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu RS. S to določbo je predpisano, kdaj ta pritožbeni rok izteče in je torej del določbe "...od dneva, ko je bil izpisek vpisa objavljen..." potreben le zaradi štetja 30 dni do izteka pritožbenega roka. Nobenega razloga namreč ni, da bi bil predpisan tudi začetek teka pritožbenega roka, ki naj bi po mnenju pritožbe začel teči šele z dnem objave izpiska vpisa v uradnem listu. To pa pomeni, da pritožba ni bila vložena izven pritožbenega roka, torej je bila vložena pravočasno.

Napačno je tudi stališče pritožbe, da registrsko sodišče ni bilo zavezano k uporabi Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. l. RS 34/94, v nadaljevanju: Uredba), ker naj bi začela veljati šele 1.1.1995. Po 10. členu Uredbe namreč ta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Ker je bila objavljena v uradnem listu z dne 16.6.1994, je torej začela veljati že 1.7.1994, torej pred odločitvijo registrskega sodišča o vpisu dejavnosti v sodni register v tej zadevi. Po 8. členu Uredbe, na katerega se sklicuje pritožba, se standardna klasifikacija dejavnosti začne uporabljati s 1.1.1995 kot obvezen nacionalni standard v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov.

Sodnega registra pa ne moremo uvrstiti med take zbirke podatkov, saj je to javna knjiga, ko jo vodi sodišče. Poleg tega pa je v 12. členu Pravilnika o načinu vodenja sodnega registra (Ur. l. RS 18/94) predpisano, da se začne standardna klasifikacija dejavnosti uporabljati z njeno uveljavitvijo (to pa je 1.7.1994). Ne glede na to, da je predlagatelj vložil predlog za vpis dejavnosti že 20.4.1994, ko Uredba še ni veljala in je zato dejavnost lahko priglasil še po prejšnjih predpisih in na starih obrazcih, je vsebinsko pravilna uporaba Uredbe, veljavne v času odločanja. Poleg tega pa glede na vsebino problema to za odločitev niti ni bistveno.

Po vsebini bi bilo namreč treba odločiti enako tudi, če za pravno podlago ne bi uporabili Uredbe.

Pravno svetovanje je dejavnost, ki jo lahko opravljajo samo določeni subjekti. To je še posebej razvidno iz standardne klasifikacije dejavnosti, kjer je v pojasnilih kot sestavnem delu klasifikacije natančno opisano, katere dejavnosti spadajo v razred K/74.11. Glede dejavnosti, ki jo želi kot pravno svetovanje opravljati subjekt vpisa v sodni register v obravnavanem primeru, je v povezavi z že citiranimi določbami Zakona o odvetništvu jasno, da jih kot samostojno dejavnost lahko opravljajo le odvetniki. Iz tega razloga je odločitev registrskega sodišča o njenem izbrisu iz sodnega registra v tej zadevi povsem pravilna. To pa seveda ne pomeni, da subjekt vpisa ne bo smel opravljati opravil, ki sicer spadajo med opravila pravnega svetovanja. Lahko jih opravlja, vendar pa samo v primerih in v obsegu, kolikor je to potrebno za njegov obstoj in opravljanje njegove registrirane dejavnosti (glej določbo 4. odst. 4. člena Zakona o gospodarskih družbah, Ur. l. RS 30/93). To na primer pomeni, da bo lahko sestavljal osnutke vseh pogodb in drugih pravnih listin, svetoval in opravljal druge posle pravnega svetovanja, vendar ne kot samostojno dejavnost, pač pa le v okviru svoje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami. Vpis dejavnosti pravnega svetovanja v sodni register pa bi za razliko od tega pomenil, da se lahko s pravnim svetovanjem ukvarja tudi samostojno (na enak način kot odvetnik), torej izven dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami. Tega pa predlagatelj po lastnih navedbah niti noče.

Zato z izbrisom pravnega svetovanja iz sodnega registra ni v ničemer prizadet in bo svojo dejavnost lahko nemoteno opravljal še naprej, čeprav niti v obsegu iz podrednega pritožbenega zahtevka to ne bo vpisano v sodni register.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 2. točke 39. člena ZSR zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo napadeni sklep.


Zveza:

ZSReg člen 36, 36/1, 36/2. ZGD člen 4, 4/4. ZOdv člen 1, 2, 41, 42, 43, 43/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5NzE4