VSL sklep Cpg 245/95

Jedro

Stečajni upnik lahko prijavljeno terjatev v stečajnem postopku umakne do konca naroka, na katerem se je prijavljena terjatev preizkušala, v pravdnem postopku pa do konca glavne obravnave. Umik prijavljene terjatve je procesna izjava volje, ki se odda sodišču in učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Umik prijavljene terjatve ima za posledico, da je postopek v umaknjenem delu končan. Umaknjene terjatve ni mogoče preizkušati na naroku, niti ni mogoče tistega, ki jo je prerekal, napotiti na postopek pred sodiščem ali drugim organom.

Sklep o umiku prijavljene terjatve je deklaratorne narave.

Obstoj v stečajnem postopku prerekane terjatve, za katero izvršilni naslov že obstoji, je mogoče izpodbijati v pravdi, in sicer samo iz razlogov, nastalih po nastanku izvršilnega naslova.

Ker v stečajnem postopku ni ustreznega procesnega mehanizma, se o utemeljenosti terjatve odloča v pravdi ali drugem postopku, na katerega se napoti upnika ali tistega, ki je terjatev prerekal.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi za 23,799.975,33 SIT (s pripadki) in se mu zadeva v tem delu vrne v nov postopek.

2. Pritožbi se ugodi tudi v preostalem delu in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Stečajnega upravitelja Z.M. se napoti, da v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev, da terjatev za 42,100.476,37 SIT s pripadki ne obstaja."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je upnika C. napotilo, da v roku 15 dni od vročitve sklepa začne pred sodiščem ali drugim organom postopek zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve, ki je bila prerekana v višini 65.900.451,00 SIT s pripadki.

Zoper takšen sklep se je stečajni upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se stečajnega upravitelja (ne pa stečajnega upnika) napoti, da v roku 15 dni od vročitve sklepa začne pred sodiščem ali drugim organom postopek za ugotovitev, da prerekana terjatev v višini 42,100.476,37 SIT s pripadki ne obstaja oz. (podrejeno) da se sklep sodišča prve stopnje (v tem delu) razveljavi in se mu zadeva v razveljavljenem delu vrne v nov postopek.

Stečajni upravitelj je naknadno (dne 11.2.1995) pritožbo popravil tako, da se je pritožbeni predlog namesto na znesek 42,100.476,37 SIT s pripadki pravilno glasil na znesek 65.900.451,00 SIT s pripadki.

Pritožba je utemeljena.

Stečajni upnik lahko prijavljeno terjatev umakne v stečajnem postopku do konca naroka za preizkus prijavljenih terjatev, na katerem se je stečajni upravitelj o prijavljeni terjatvi izjavil, oz. če je bila prijavljena terjatev prerekana, do konca glavne obravnave (15. čl.

Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi z 2. odst. 193. čl. Zakona o pravdnem postopku). V konkretnem primeru je stečajni upnik prijavljeno terjatev umaknil za znesek 23,799.975,33 SIT (s pripadki) dne 20.1.1995, torej pred narokom za preizkus prijavljenih terjatev z dne 25.1.1995. S pripadki zato, ker se šteje, da je prijavljeno terjatev hkrati z delom glavnega zahtevka umaknil tudi za pripadke od tega dela zahtevka, saj ni izrečno izjavil, niti se iz njegovega "obnašanja" ne da jasno zaključiti, da zahtevka za pripadke ni umaknil.

Umik prijavljene terjatve je procesna izjava volje, ki se odda sodišču in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. V konkretnem primeru je namesto na Okrožno sodišče v K. dne 20.1.1995 (s priporočeno pošto) prispel na Okrožno sodišče v N. Na Okrožno sodišče v K. pa je prispel šele dne 30.1.1995, kar je po izdaji izpodbijanega sklepa (z dne 25.1.1995). Vendar pa je umik izjava (vloga) ki je vezana na rok, saj ga je mogoče izjaviti le do konca naroka za preizkus prijavljenih terjatev oz. do konca glavne obravnave. Zato se šteje (15. čl. ZPPSL v zvezi s 7. odst. 113. čl. ZPP), da je na Okrožno sodišče v K. prispel pravočasno: njegovo vložitev pri nepristojnem sodišču je namreč mogoče pripisati očitni pomoti stečajnega upnika, ki je bila posledica nove organizacije sodišč).

Ker ima izjava o umiku za posledico, da je postopek v umaknjenem delu končan (sklep je namreč le deklaratorne narave), umaknjene terjatve ni bilo možno preizkušati na naroku z dne 25.1.1995, niti ni bilo mogoče stečajnega upnika (oz. stečajnega upravitelja) glede umaknjenega dela prijavljene terjatve napotiti na začetek ustreznega postopka. Zato je sodišče druge stopnje (na podlagi 15. čl. ZPPSL v zvezi s 3. tč. 380. čl. ZPP) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo za umaknjeni del terjatve (s pripadki) ter mu zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek, v katerem bo izdalo deklaratorni sklep o umiku prijavljene terjatve za 23,799.975,33 SIT (s pripadki).

Sodišče druge stopnje pa je pritožbi ugodilo tudi v preostalem delu in izpodbijani sklep (na podlagi 15. čl. ZPPSL v zvezi s 3. tč. 380. čl. ZPP) spremenilo tako, da je namesto stečajnega upnika (1. odst.

144. čl. ZPPSL) na začetek ustreznega postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve napotilo stečajnega upravitelja (3. odst. 144. čl.

ZPPSL). Stečajni upnik je namreč za prerekano terjatev že pridobil izvršilni naslov, zato ga ni mogoče napotiti, da naj ponovno začne postopek za ugotovitev svoje terjatve. Zato pa je na začetek ustreznega postopka potrebno napotiti stečajnega upravitelja, in sicer na ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je obstoj v stečajnem postopku prerekane terjatve, za katero že obstoji izvršilni naslov, v pravdi mogoče izpodbijati samo iz razlogov, nastalih po nastanku izvršilnega naslova.

Sodišče druge stopnje v zvezi s pritožbenimi navedbami stečajnega upnika še dodaja, da je stečajni senat stečajnega upnika o spremembi kraja naroka za preizkus prijavljenih terjatev (za dne 25.1.1995) pravilno obvestil po telefonu (ob smiselni uporabi 15. čl. ZPPSL v zvezi s 4. odst. 495. čl. ZPP). Glede na to, da je do nove organizacije sodišč prišlo tik pred narokom za preizkus prijavljenih terjatev, ni bilo časa za objavo spremembe kraja naroka v Uradnem listu Republike Slovenije.

Prav tako pa dodaja, da stečajnemu upravitelju, čeprav se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka, ni potrebno navesti razlogov za prerekanje (tako tudi ne sodišču). O utemeljenosti prijavljene terjatve se namreč ne odloča v stečajnem postopku, ampak v pravdi oz. drugem postopku. Sicer pa je stečajni upravitelj odgovoren za škodo, ki bi jo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti (2. odst. 80. čl. ZPPSL) oz. za stroške, če bi iz objestnosti prerekal terjatev ali če bi tako vodil postopek (2. odst. 145. čl. ZPPSL).

Datum zadnje spremembe:

11.11.2016

Podobni dokumenti:

• VSM sklep Cpg 256/94
• VSM sklep Cpg 357/97
• VSL sklep III Cpg 107/2000