VSL sklep Cpg 831/95

Jedro

Ker je obrtna zadruga ustanovljena zaradi opravljanja obrtnih in obrtnim podobnih dejavnosti, morajo te dejavnosti prevladovati nad neobrtnimi in obrtnim nepodobnimi dejavnostmi.

Ker ZHKS kot poseben predpis ne določa kakšnih odstopanj od splošnih statusnih predpisov, mora imeti HKS eno od pravno-organizacijskih oblik, ki veljajo za hranilnice (v ožjem pomenu besede) oz. eno od oblik, ki so določene v ZGD.

HKS lahko opravlja le dejavnosti, s katerimi uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena (zbiranje trenutno prostih denarnih sredstev članov, najemanje bančnih kreditov in dajanje posojil svojim članom), torej dejavnosti, ki jih določa ZHKS kot poseben predpis oz. na katere napotuje ZBH kot splošen predpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep registrskega sodišča se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je na predlog ZADRUGE M. (ki jo zastopa odvetnica A.H. s kolegi iz Ljubljane) v sodni register vpisalo HRANILNO-KREDITNO FINANČNO DRUŽBO M., hranilnokreditna služba, specializirana finančna organizacija za opravljanje depozitnih in kreditnih poslov, p.o., Ljubljana, D. (skrajšana firma: HRANILNICA M., h.k.s., p.o., L.).

Proti takšnemu sklepu se je pritožila Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Ljubljana.

Predlagala je razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje.

Ustanoviteljica spornega subjekta vpisa je na pritožbo odgovorila.

Predlagala je potrditev napadenega sklepa. Ustanoviteljica je pritožbeni odgovor naknadno dopolnila. Pri tem pa je predlagala enako kot v pritožbenem odgovoru.

Pritožba je utemeljena.

1. Zakon o bankah in hranilnicah (Uradni list RS št. 1/91-I, 38/92 in 46/93 (ZBH)) v 79. členu določa, da se hranilnokreditna služba (HKS) iz njegove 3. točke 63. člena lahko ustanovi pri kmetijski ali obrtni zadrugi (na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon). Iz firme ustanoviteljice in opisa njene dejavnosti izhaja, da ZADRUGA M. očitno ni kmetijska zadruga. Vprašljivo pa je, ali je obrtna zadruga (ki opravlja obrtno ali obrti podobno dejavnost). Prva je določena z listo A obrtnih dejavnosti (2. odstavek 2. člena Obrtnega zakona: Uradni list RS št. 50/94 (OZ)), druga pa je določena v listi B obrti podobnih dejavnosti (2. odstavek 3. člena OZ). Ob upoštevanju določb Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS št. 76/94 (Uredba)) se namreč pokaže, da sta obrtni dejavnosti (iz 2. člena Uredbe) samo vzdrževanje in popravilo pisarniških in računskih strojev ter računalniške opreme (7250) ter tehnični preizkusi in analize (7430), obrti podobne dejavnosti (iz 3. člena Uredbe) pa samo gostinske storitve prehrane (5530 oz. 55301 in 55302), točenje pijač in napitkov (5540), drug kopenski potniški prevoz (6023), cestni tovorni prevoz (6024), izposojanje izdelkov široke porabe (7140), pakiranje (7482) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (7484).

Zato se zastavlja vprašanje, na katerega registrsko sodišče še ni odgovorilo: ali pri ustanoviteljici (ZADRUGI M.) prevladujejo obrtne in obrtnim podobne dejavnosti ali druge dejavnosti. Da bi ustanovljena zadruga veljala za obrtno zadrugo, morajo namreč med njenimi dejavnostmi prevladovati obrtne in obrtnim podobne dejavnosti kot dejavnosti, s katerimi se uresničuje namen, zaradi katerega je bila obrtna zadruga ustanovljena (1. odstavek 2. člena Zakona o zadrugah: Uradni list RS št. 13/92 in 7/93 (ZZ)). Obrtna zadruga sicer lahko opravlja še druge (neobrtne in obrtnim nepodobne) dejavnosti, vendar pa morajo prevladovati obrtne in obrtnim podobne dejavnosti.

2. ZBH določa samo pravno-organizacijsko obliko hranilnic iz 2. točke 63. člena, ne pa tudi HKS iz 3. točke 63. člena. Glede HKS namreč v svojem 79. členu napotuje na poseben zakon, tj. na Zakon o hranilno kreditnih službah (Uradni list RS št. 14/90 (ZHKS)). Vendar pa ZHKS ne določa pravno-organizacijsko oblike HKS (niti odstopanj od splošnih statusnih predpisov). Zato je potrebno izbrati eno od pravno-organizacijskih oblik 1. odstavka 70. člena ZBH, ki jih sicer predvideva tudi Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 30/93, 29/94 in 82/94 (ZGD)). Takšna oblika pa nikakor ni "p.o." (ki je bila značilna za podjetja z družbenim oz. nenominiranim kapitalom), še manj pa "h.k.s." (saj takšna označba pravne oblike subjekta oz. družbe ni poznana). Pri označbi h.k.s. bi torej lahko šlo kvečjemu za dodatno (ne obvezno) sestavino firme, torej za poljubno označbo (skrajšano navedbo dejavnosti).

3. HKS kot specializirani subjekt lahko opravlja le posle, zaradi katerih je bil ustanovljen, torej posle iz 1.- 6. alinee 10. člena ZHKS. Lahko pa opravlja tudi druge posle (7. alinea 10. člena ZHKS), vendar samo v skladu s posebnimi predpisi. Takšen posebni predpis je ZBH, ki pa določa samo dejavnosti hranilnic iz 2. točke 63. člena (in sicer v 76. členu), ne pa tudi dejavnosti HKS iz 3. točke 63. člena.

Glede slednjih namreč napotuje (nazaj) na ZHKS.

To pomeni, da lahko HKS opravlja le dejavnosti iz 1.- 6. alinee 10. člena ZHKS oz. dejavnosti iz šifre J/65.22 standardne klasifikacije dejavnosti (glej Uredbo o uvedbi in uporabi SKD: Uradni list RS št. 34/94, 3/95 in 33/95) pod imenom "drugo kreditno posredovanje", kamor sodi hranilnokreditna dejavnost hranilnic, ki nimajo dovoljenja za vodenje žiro in/ali tekočih računov (torej dejavnost HKS iz 3. točke 63. člena ZBH).

To hkrati pomeni, da HKS ne more opravljati registriranih dejavnosti.

Za dejavnost hranilnic (65122) iz 2. točke 63. člena v zvezi s 76. členom ZBH je namreč potrebno dovoljenje Banke Slovenije (1. odstavek 77. člena ZBH). Dejavnost drugega finančnega posredništva, d.n. (6523) in finančnega zakupa oz. leasinga (6521) je "rezervirana" za pooblaščene udeležence trga vrednostnih papirjev, torej le za borzno posredniške družbe in banke (1. odstavek 37. člena v zvezi z 2., 3. in 5. alineo 1. odstavka 39. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev: Uradni list RS št. 6/94 (ZTVP)) oz. za investicijske družbe (1. odstavek 4. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje: Uradni list RS št. 6/94), pri javni ponudbi tovrstnih poslov tudi za Republiko Slovenijo ali njenega pooblaščenega agenta in Banko Slovenije (2. odstavek 37. člena ZTVP). Dejavnost storitve finančnih trgov (6711) in pomožnih dejavnosti, povezanih s finančnim posredništvom (6713) pa je prav tako rezervirana za navedene pooblaščene udeležence trga vrednostnih papirjev (1. in 2. odstavek 37. člena v zvezi s 6. in 7. alineo 1. odstavka 39. člena ZTVP).

4. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje (3. točka 39. člena (v zvezi z 2. in 3. odstavkom 35. člena) Zakona o sodnem registru (ZSR)). V ponovljenem postopku bo registrsko sodišče moralo ugotoviti, ali med registriranimi dejavnostmi ustanoviteljice subjekta vpisa (po vsebini ali po obsegu) prevladujejo obrtne in obrtnim podobne dejavnosti. Če bo ugotovilo, da je temu tako, pa bo moralo ustanoviteljico subjekta vpisa pozvati, da popravi firmo HKS (označbo njene pravne oblike) in dejavnosti (HKS lahko opravlja le točno določene posle).

V takem primeru pa bo moralo ustanoviteljico subjekta vpisa tudi pozvati, da popravi skrajšano firmo HKS oz. da jo uskladi z dejavnostjo HKS. Iz registrirane skrajšane firme bi namreč (ob upoštevanju registrirane dejavnosti pod šifro 65122) izhajalo, da gre pri subjektu vpisa za hranilnico iz 2. točke 63. člena ZBH, ne pa za HKS iz 3. točke 63. člena ZBH. Torej bi skrajšana firma, tako kot je sedaj registrirana, lahko povzročila zmoto na trgu, kar pa je v nasprotju z načelom resničnosti (sodnega registra).

Datum zadnje spremembe:

11.11.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 758/1995
• VSM sklep Cpg 193/95
• VSM sklep Cpg 455/95