VSL sklep Cpg 980/93

Jedro

Kljub dejstvu, da mora biti najemna pogodba za poslovne prostore sklenjena v pismeni obliki, pa ni potrebna pismena oblika za soglasje najemodajalca k obnovi poslovnih prostorov oziroma stavbe.

Odločitev o ugovoru pasivne legitimacije ne sodi v izrek sodbe, temveč med njene razloge.

Izrek

Pritožba zoper sklep se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi (1., 3. in 4. odstavek izreka), ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je - s sklepom zavrglo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 22.546.594,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi; - s sodbo zavrnilo ugovor pasivne legitimacije; - zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve v višini 4.181.367,00 SIT z zamudnimi obrestmi in - tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 100.000,00 SIT.

Zoper sklep in sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP. Meni, da je odločitev sodišča prenagljena, saj dajatveni zahtevek obsega tudi ugotovitvenega, zato tožbe ne bi smelo zavreči. Tožeča stranka je morala valorizirati investicijska vlaganja, saj se vrednost teh določa na dan izdaje sodne odločbe.

Zmotna pa je tudi ugotovitev, da ni imela soglasja za adaptacijo poslovnih prostorov. Iz predloženih fotografij in idejnega načrta izhaja, da je tožena stranka ves čas vedela za obnovitvena dela. Z adaptacijo strehe je pridobila celotno zgornjo etažo. Poleg tega je v zgradbi opravila vrsto drugih del - tudi v ostalih prostorih in napeljala novo instalacijo. Dogovor glede strehe, ki ga omenja tožena stranka nima zveze z zahtevkom, ker se ta nanaša na druga dela.

Pritožbi prilaga fotografije zgradbe, idejni načrt in predlaga izvedenca. Glede soglasja ni nujno, da je pismeno, zadošča tiha privolitev.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je prav ugotovilo, da tožeča stranka za spremenjeno, razširjeno tožbo ni izkazala pravnega interesa. Res je, ko pravi, da je v dajatvenem zahtevku vsebovan tudi ugotovitveni - vendar bi morala tudi ta del terjatve najprej prijaviti v stečajnem postopku in šele v primeru napotitve na pravdo, bi bili izpolnjeni pogoji, da zahteva ugotovitev obstoja tudi drugega dela terjatve.

Sodišče prve stopnje je prav uporabilo določilo 127. člena ZPPSL, kot tudi določila 2. odstavka 187. člena v zvezi z 2. odstavkom 288. člena ZPP. Na podlagi 2. točke 380. člena ZPP je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Pritožba zoper sodbo je utemeljena.

Sodišče druge stopnje glede na določilo 496.a člena ZPP pri odločanju o pritožbi zoper sodbo ni upoštevalo novih dokazov, ki jih je tožeča stranka priložila. Tudi ni navedla utemeljenih razlogov, da dokazov ni mogla predložiti do konca glavne obravnave.

Sodišče prve stopnje ni prav uporabilo določila 12. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. l. SRS št. 18/74 in 34/88). Tam je samo za najemno pogodbo določena pismena oblika, sicer pogodba ni veljavna. Zato ni nujno, da bi tožeča stranka razpolagala s pismenim soglasjem za izvršitev prenove zgradbe, v kateri ima najete poslovne prostore.

Soglasje pomeni izjavo volje, ki je lahko izrečena z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (1. odstavek 28. člena ZOR). Torej, če je tožena stranka, ki tudi uporablja zgradbo, katero je tožeča stranka prenovila, vsa dogajanja molče spremljala, potem je tožena stranka lahko utemeljeno menila, da z obnovo soglaša. Vendar pa ni bilo povsem tako. Prav iz dopisa tožene stranke z dne 8.12.1988 (A11), ki ga omenja sodišče, izhaja, da je tožena stranka vedela za ureditev njenega objekta. V dopisu izraža zgolj nekatere pomisleke glede projekta in nikakor ne nestrinjanja s celotnimi deli. Pomisleki se med drugim nanašajo na okoliščino, da je bila streha že kvalitetno obnovljena pred dvemi leti, vendar ob tem opozarja, da ji ni znan projekt ureditve objekta. Sodišče prve stopnje vsebine te listine ni prav povzelo, res pa je, da so bile tudi tožbene navedbe preskromne.

Tudi v primeru obstoja soglasja z opravljenimi deli, pa še vedno ni dovolj podatkov, da bi bilo možno ugotoviti podrobnejšo vsebino razmerja med pravdnima strankama, ker tega tožeča stranka ni dovolj obširno predstavila. Že omenjeni dopis (A11 - predzadnji odstavek) nakazuje, da naj bi šlo za ponudbo tožene stranke, kar kaže, da sta morda stranki le bili v pogodbenem razmerju in da torej ne gre za gestijo, kot domneva tožeča stranka. Obseg opravljenih del nadalje kaže, da razmerje, ki je s tem med pravdnima strankama nastalo, presega okvire najemne pogodbe v delu, kjer se omenja tekoče in investicijsko vzdrževanje. Torej bo morala tožeča stranka temeljiteje proučiti dokumentacijo v zvezi s temi deli in tožbene navedbe dopolniti.

Ker pomanjkanje soglasja v pismeni obliki za ureditev objekta, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato razveljavilo izpodbijano sodbo na podlagi določila 3. odstavka 370. člena ZPP in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka ni zahtevala.

Pritožbeno sodišče k izpodbijani sodbi še pripominja, da odločitev o ugovoru pasivne legitimacije ne sodi v izrek sodbe, pač pa med njene razloge (3. odstavek 338. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.11.2016

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep II Ips 923/2008
• VSRS sklep II Ips 326/2014
• VSL sodba I Cp 2266/2011