<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 544/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.544.93
Evidenčna številka:VSL00055
Datum odločbe:04.05.1993
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:neveljavnost pogodbe - prodajna pogodba za nepremičnino - ničnost - izpodbojnost - tožba na razveljavitev pogodbe - aktivna legitimacija - pravni interes tretjega - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - dobra vera - posestno stanje nepremičnine - načela vestnosti in poštenja - načelo družbene morale - oderuška pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve

Jedro

Razveljavitev iz razlogov relativne neveljavnosti (izpodbojnosti) lahko zahtevata le pogodbeni stranki. Ker se na ničnost pogodbe lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba, jo lahko izpodbija tudi tretji, vendar le, če ima za to neposredni pravni interes.

Predhodno ali prejudicialno vprašanje imamo takrat, kadar je meritorna odločba, ne pa kakšna procesna odločitev, odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. Brez sodne ugotovitve pravice ali pravnega razmerja je pravni položaj tožnika ogrožen oziroma mu preti škoda. Ugotovitev pravice ali pravnega razmerja tako predstavlja predhodno vprašanje, ki ga mora sodišče samo rešiti, če ni prekinilo postopka, da se to vprašanje reši v prirejeni zadevi.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba (glede tožbenega zahtevka) in sklep (glede začasne odredbe) sodišča prve stopnje se razveljavita ter se mu zadeva vrne v novo sojenje oziroma postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 1./ zavrnilo tožbeni zahtevek (na razveljavitev pogodbe o prodaji in nakupu nepremičnin z dne 9.9.1992 ter na izročitev nepremičnin in izstavitev zemljiškoknjižne listine), 2./ zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin ter zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi) in 3./ tožeči stranki naložilo povrnitev 160.400,00 SIT stroškov prvotožene stranke in 130.000,00 SIT stroškov drugotožene stranke (v 8 dneh).

Zoper navedeno odločbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da drugostopno sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma postopek. Pri tem je priglasila pritožbene stroške.

Prvotožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pri tem je priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je tekom postopka na prvi stopnji zatrjevala, da se ničnost pogodbe z dne 6.3.1992 (po 1. odstavku 141. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) razteza tudi na pogodbo z dne 9.9.1992. Prvo pogodbo sta sklenili tožeča stranka kot prodajalec in tožena stranka kot kupec, drugo pogodbo pa tožena stranka kot prodajalec in oseba A kot kupec. Sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da tožeča stranka ni stranka pogodbe z dne 9.9.1992 in je njen zahtevek zato kot neutemeljen zavrnilo. Gre tako za tožbeni zahtevek kot za predlog za izdajo začasne odredbe.

Vendar pa so razlogi izpodbijane sodbe (o odločilnih dejstvih) nejasni ali pa jih sploh ni, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, zaradi katere je drugostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 369. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo.

Prvostopno sodišče namreč ni s tožečo stranko v smislu 298. člena ZPP razčistilo, ali tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe z dne 9.9.1992 (B1) ali pa izpodbojnost te pogodbe. Pri tem pa gre za bistveno razliko. Ničnost pogodbe se namreč lahko izpodbija iz razlogov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, izpodbojnost pa iz razlogov iz 111. člena ZOR. Ničnost (absolutna neveljavnost) se uveljavlja, kadar so prizadeti širši, to je družbeni interesi; izpodbojnost (relativna neveljavnost) pa, kadar so prizadeti interesi ene pogodbene stranke (glej dr. Stojan Cigoj: Obligacijska razmerja - Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, Ljubljana 1978, stran 99 in 105). Nadaljnja bistvena razlika pa je v tem, da lahko nično pogodbo izpodbija tudi tretji, vendar le, če ima zato neposredni pravni interes (glej VSBiH, Gž 642/72, 23.11.1972 - Bilten VSBiH, 25/72, stran 12); dočim lahko razveljavitev iz razlogov relativne ničnosti (izpodbojnosti) zahtevata le pogodbeni stranki (glej VGS, Sl 1171/66, 4.10.1966 - PPP, 4/67, stran 32).

Odločitev prvostopnega sodišča bi torej bila pravilna, če bi se pokazalo, da je tožeča stranka uveljavljala izpodbojnost pogodbe z dne 9.9.1992, vendar so (kot povedano) razlogi o tem v sodbi sodišča prve stopnje nejasni,zato je tudi ni mogoče preizkusiti. Nepravilna pa bi bila, če bi se pokazalo, da je tožeča stranka uveljavljala ničnost pogodbe z dne 9.9.1992. Ker se na ničnost pogodbe lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba (glej 109. člen ZOR), lahko tako pogodbo izpodbijata tako tretji (če ima za to neposredni pravni interes) kot tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja (na podlagi 9. člena zveznega zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja: Uradni list SFRJ št. 36/75 in 12. člena republiškega zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja: Uradni list SRS št. 21/75). S tem v zvezi glej sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne 2.4.1980, opr. štev. III P 139/80 in z dne 2.4.1980, opr. štev. III P 148/80 (Poročilo VSS, 1/80, stran 27).

V konkretnem primeru neveljavnost pogodbe z dne 9.9.1992 uveljavlja tožeča stranka, ki ni stranka te pogodbe. Torej gre pri njej za tretjega. S tem v zvezi pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravni interes za uveljavljanje neveljavnosti (ničnosti) pogodbe z dne 9.9.1992. O tem pa sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje nobenih razlogov, zato je v tem pogledu ni mogoče preizkusiti. Kot povedano lahko izpodbija nično pogodbo tudi tretji, če ima za to neposredni pravni interes. Ta pravni interes pa je podan, če se nahaja tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odstranjena. Brez sodne ugotovitve pravice ali pravnega razmerja je torej pravni položaj tožnika ogrožen oziroma mu preti škoda (glej Jože Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, stran 258-259, III./2.). Tak pravni interes pa je (v primeru uveljavljanja ničnosti pogodbe z dne 9.9.1992) očitno podan, saj je brez pravnega učinka tudi kasnejša pogodba, ki temelji na pravnem poslu, ki je brez pravnega učinka (glej Okr. Svetozarevo, Gž 1890/78, 14.11.1978 - ZPS, 30/78, stran 54 in Bilten VSSr, 2/79, stran 18).

V tem drugem primeru (če bi se pokazalo, da je tožeča stranka s tožbo uveljavljala ničnost pogodbe z dne 9.9.1992) pa bi spor, ki se pred ljubljanskim temeljnim sodiščem vodi pod opr. štev. A, predstavljal predhodno vprašanje. Za predhodno ali prejudicialno vprašanje gre namreč takrat, kadar je meritorna odločba (ne pa kakšna procesna odločitev) odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje (glej Jože Juhart, prav tam, stran 80, I. in stran 258, III./1.). Ker sodišče prve stopnje v predmetni zadevi predhodnega vprašanja (ali je pogodba z dne 6.3.1992 oderuška in v posledici nična - glej 2. odstavek 141. člena ZOR) ni samo rešilo, bi pač moralo postopek prekiniti do rešitve spora. opr. štev. (glej 1. točko 1. odstavka 213. člena ZPP). To še toliko bolj, ker je v zadevi A postopek že v teku in je tudi pričakovati skorajšnjo odločitev. Primerjaj tudi 1. in 2. odstavek 12. člena ZPP.

S tem v zvezi je nepravilno sklicevanje sodišča prve stopnje na določilo 460. člena ZOR. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini (poslovni stavbi) na podlagi pravnega posla sta po 33. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 6/80, p. 20/80 in 36/90) potrebna pravni naslov in pridobitni način (vpis v zemljiško knjigo). Vendar pa se poleg tega zahteva, da mora biti kupec nepremičnine tudi v dobri veri (glej dr. Stojan Cigoj, prav tam, stran 426). Pri nakupu nepremičnine tako ni dovolj, da se kupec zanese na zemljiškoknjižne podatke, ampak je dolžan tudi ugotoviti, kdo poseduje stvar in in s kakšnega pravnega naslova (glej VSJ, Rev 266/68, 19.2.1969 - Zbornik 1971/I-34/87).

Vesten kupec nepremičnine je namreč le tisti, ki poleg zemljiškoknjižnih podatkov ugotovi tudi posestno stanje nepremičnine (glej ZS, Rev 315/73, 26.12.1973 - ZSO; I/1 - 1976, 116). V tej smeri (glede dobrovernosti kupca osebe A) pa bi v zvezi s potrditvijo razgovorov z dne 9.9.1992 (A3) bilo potrebno zaslišati priči, ki ju je tožeča stranka predlagala v v vlogi z dne 14.12.1992 (redna številka 4).

Prvostopno sodišče bo tako v ponovljenem postopku moralo ugotoviti (seveda, če se bo pokazalo, da je tožeča stranka s tožbo z dne 20.11.1992 uveljavljala ničnost in če se bo prvo sodišče odločilo, da bo vprašanje ničnosti pogodbe z dne 6.3.1992 kot predhodno vprašanje samo rešilo), ali je kupec oseba A v konkretnem primeru bil nedobroveren oziroma ali je sklenitev pogodbe z dne 9.9.1992 (z njegove strani) bila v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Pri tem pa mora ocena o neskladnosti spornega posla (pogodbe z dne 9.9.1992) z načelom vestnosti in poštenja logično izhajati iz vsebine, motivov, ciljev in vseh drugih okoliščin, pod katerimi ali zaradi katerih je sporni posel nastal. Pravni posel, ki kot tak ni ničen po zakonu, namreč lahko postane nedovoljen in ničen, če je sklenjen v takih okoliščinah, da bi njegova izpolnitev povzročila posledice, ki nasprotujejo načelu vestnosti in poštenja. Vsaka kršitev morale je obenem tudi kršitev načela vestnosti in poštenja, dočim vsaka kršitev načela vestnosti in poštenja ni obenem tudi kršitev načela družbene morale - primerjaj 12. člen in 1. odstavek 103. člena ZOR. S tem v zvezi glej dr.Boris Strohsack: Obligacijska razmerja I - Druga, spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana 1992, stran 64-65 in 169.

Drugostopno sodišče je istočasno (na podlagi 14. člena Zakona o izvršilnem postopku v zvezi s 3. točko 380. člena ZPP) ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ter mu je zadevo vrnilo v nov postopek. Pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje predmetne nedenarne terjatve sta namreč izkazan verjeten obstoj terjatve in (objektivne) nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežkočena (glej 1. odstavek 267. člena ZIP). V konkretnem primeru gre za začasno odredbo iz 2. točke 268. člena ZIP. Ta nevarnost je glede na (nadaljnjo) odtujitev (z dne 9.9.1992) očitno podana; o obstoju terjatve (kot drugega pogoja za izdajo začasne odredbe) pa izpodbijani prvostopni sklep zaenkrat nima nobenih razlogov. Tako bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju vsega navedenega moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka izkazala obstoj svoje terjatve. Pri tem gre za izkaz verjetnosti, kar pomeni, da ni potrebno, da bi sodišče bilo prepričano o tej predpostavki. O verjetnosti namreč govorimo tedaj, kadar okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govore proti obstoju tega dejstva.

S tem v zvezi so razlogovanja prvotožene stranke v odgovoru na pritožbo o ničnosti pogodbe z dne 6.3.1992 lahko relevantna le v primeru, če bi se prvostopno sodišče odločilo, da bo v ponovljenem postopku predhodno vprašanje za potrebe tega postopka rešilo samo.

Sicer pa so tovrstne navedbe lahko upoštevne le v zadevi A.

Sicer pa pri oderuštvu ne gre le za očitno nesorazmerje vzajemnih izpolnitev, temveč še za zavržno ravnanje ene pogodbene stranke proti drugi pogodbeni stranki. Za oderuško pogodbo je tako značilno, da ena stranka izkoristi neugoden položaj druge stranke (težko gmotno stanje, stisko, odvisnost, lahkomiselnost). Zato morata pri oderuštvu biti podana objektivni (nesorazmerje) in subjektivni element (zavržno ravnanje stranke, ki je v zlorabi neugodnega položaja druge stranke). Glej VSS, Pž 1322/78, 27.9.1979 (Poročilo VSS, 3/79, stran 25-26).

Ker so udeleženci obligacijskopravnih razmerij poleg pravnih oseb lahko tudi fizične osebe, pač ni mogoče govoriti o tem, da 141. člen ZOR velja le za pravne osebe. Zato pa je upoštevati, da je pri tožeči stranki kot prodajalcu po pogodbi z dne 6.3.1992 šlo za gospodarski subjekt (po 1. odstavku 1. člena Zakona o podjetjih), torej za subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost in od katerega se tudi pričakujejo znanje in izkušnje, ki so potrebne v gospodarstvu in pravnem prometu. Tako je od tožeče stranke pri sklepanju pogodbe z dne 6.3.1992 bilo pričakovati skrbnost dobrega strokovnjaka (po 2. odstavku 18. člena ZOR). Vendar kot že večkrat povedano: to je pomembno le, če se bo pokazalo, da je tožeča stranka s tožbo z dne 20.11.1992 uveljavljala ničnost in če se bo prvo sodišče v ponovljenem postopku odločilo, da bo vprašanje ničnosti pogodbe z dne 6.3.1992 kot predhodno vprašanje samo rešilo.

Podobno velja tudi za drugotoženo stranko kot kupca po pogodbi z dne 9.9.1992, le s to razliko, da drugotožena stranka ni gospodarski subjekt, zato od nje pač ni bilo pričakovati povečane skrbnosti po 2. odstavku 18. člena ZOR, ampak le običajno skrbnost po 1. odstavku 18. člena ZOR.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP. Prvo sodišče bo tako, ko bo v sporu na novo odločalo, upoštevalo že nastale stroške prve stopnje, pritožbene stroške na drugi stopnji in vse ponovne stroške na prvi stopnji.

Pritožbeno sodišče je v odločbi navedene zvezne predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.


Zveza:

ZIP člen 14, 267, 257/1, 268, 268-2. ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 213, 213/1-1, 298. ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 103, 103/1, 109, 111, 141, 141/1, 141/2, 460. ZTLR člen 33.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5NTIy