VSL sklep Cst 292/2016

Jedro

Denar, ki je bil v obliki depozita vezan pri banki, je predstavljal dolžničino premoženje. Pogodbo o vezavi denarnega depozita je sklenila dolžnica. Kolikor ga je namensko varčevala iz pojasnjenih razlogov, to ne spremeni dejstva, da je bila vse do pogodbe o odstopu terjatve izključno ona imetnica sredstev oziroma zahtevka za izplačilo denarnega depozita ob zapadlosti (primerjaj 1035. člen ZOR). Pogodba o odstopu terjatve tako dejansko predstavlja darilno pogodbo, le-ta pa je sklenjena, ko je tudi realizirana; konkretno s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve. Ker je bilo neodplačno razpolaganje izvedeno znotraj roka treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, je podan zakonski dejanski stan iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.

123.a člen ZFPPIPP brez izjeme velja tudi v postopku osebnega stečaja.

Izrek

I. Pritožba, vložena po pooblaščencu dolžnice, se zavrže.

II. Pritožba dolžnice se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugodilo ugovoru upnika A. A. in Republike Slovenije, Pravobranilstvo RS, Zunanji oddelek na Ptuju in (2.) postopek odpusta obveznosti ustavilo ter predlog stečajne dolžnice B. B. za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica osebno (iz vseh pritožbenih razlogov) in po pooblaščencu.

3. Pritožba pooblaščenca ni dopustna, pritožba dolžnice ni utemeljena.

O pritožbi, vloženi po dolžničinem pooblaščencu.

4. Dolžnica je pritožbo vložila tako osebno kot tudi po pooblaščencu. Iz dohodnega zaznamka na pritožbi in podatkov Ins vpisnika izhaja, da je bila pooblaščenčeva (odvetnikova) pritožba vložena po pošti (priporočeno), zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

5. Na podlagi 123.a člena ZFPPIPP mora odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, prijavo terjatev in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisano z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (prvi odstavek 123.a člena ZFPPIPP). Če vloga iz prvega odstavka tega člena ni vložena v elektronski obliki, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolni vlogi in jo je treba zavreči (drugi odstavek 123.a člena ZFPPIPP). Navedena določba brez izjeme velja tudi v postopku osebnega stečaja (glej 383. člen ZFPPIPP).

O pritožbi dolžnice osebno.

6. Sodišče prve stopnje je na ugovor A. A. in Republike Slovenije ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog stečajne dolžnice B. B. za odpust obveznosti zavrnilo (glede oblikovanja izreka pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti glej 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Upoštevajoč 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP se višje sodišče ukvarja le s tistim delom pritožbe, ki se nanaša na ugovor upnika A. A., ker je že njegov ugovor zadoščal za ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev dolžničinega predloga za odpust obveznosti. Višje sodišče se tudi ne ukvarja z vsemi ugovornimi razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje štelo za utemeljene, temveč se omejuje le na tisti del odločitve, ki se nanaša na ugovor neodplačnega razpolaganja s premoženjem, ki ga je dolžnica imela v obliki depozita pri X banki (X d. d.; glej III. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Posledično je le v tem delu odgovorilo na pritožbene navedbe.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnica 25. 8. 2010 z X banko sklenila pogodbo o vezavi depozita v višini 500.000,00 EUR za obdobje 64 mesecev in z dogovorjeno letno obrestno mero 4,75 % letno, in sicer za čas od 25. 8. 2010 do 9. 6. 2015 (šifra depozita 6978). K temu depozitu je bil priključen depozit C. C. (zoper katerega se vodi postopek osebnega stečaja St .../2015) v višini 400.000,00 EUR, s pogodbenimi obrestmi 4,7 % letno, in sicer od 17. 11. 2011 do 9. 6. 2015. Skupni depozit v višini 900.000,00 EUR se je vodil pod šifro depozita 6978. Dne 20. 2. 2013 je dolžnica s pogodbo o odstopu terjatve do banke, zapisano v notarskem zapisu SV 206/2013, hčerki Č. Č. (tudi upnici v tem postopku) odstopila terjatev do X iz naslova depozitne pogodbe pod šifro 6978. Odstop je bil s takojšnjim učinkom, in sicer za glavnico v višini 900.000,00 EUR in za vse natečene pogodbene obresti. Sodišče prve stopnje je glede pogodbe o vezavi X depozita za znesek 500.000,00 EUR, v zvezi z notarskim zapisom pogodbe SV 206/2013 in pogodbo o odstopu terjatve do banke z dne 20. 2. 2013, ugotovilo, da je izpolnjen zakonski dejanski stan ugovornega razloga po 4. točki 399. člena ZFPPIPP. Sodišče je ugotovilo, da cesija terjatve v razmerju med dolžnico in Č. Č. predstavlja darilno pogodbo, saj je dolžnica v vlogi tudi sama navedla: „... da so z darilno pogodbo denarna sredstva – depozit prešla v pravno formalno last Č. Č. … s takojšnjim učinkom odstopa terjatve, in sicer za glavnico v višini 900.000,00 EUR …“

8. Višje sodišče se z razlogi sodišča prve stopnje strinja. V tem delu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo (ugotovilo je obstoj neodplačnega razpolaganja znotraj triletnega obdobja od uvedbe stečajnega postopka; ugovorni razlogi iz 4. točka 399. člena ZFPPIPP).

9. Pritožnica v pritožbi ta del odločitve izpodbija z navedbo, da je šlo za sredstva, ki jih je dolžnica vse življenje namensko varčevala za hčerko Č. Č., ki je imela hudo nesrečo, ko je bila stara približno dve leti. Pri tem naj bi imela hudo poškodovano glavo, zaradi česar se tedaj ni vedelo, kako hude bodo posledice in do kolikšne mere bo to vplivalo na njeno življenje v smislu bodoče izobrazbe in zaposlitve, torej na njeno pridobitno sposobnost. Ker je sredstva ves čas imela na svojih računih, tega ni spremenila niti, ko je pri banki sklenila pogodbo o dolgoročnem depozitu. Ker pa je ves čas šlo za denar, ki je bil namensko varčevan za Č. Č., je dolžnica z darilno pogodbo uredila (uskladila) pravno formalno stanje z dejanskim stanjem tako, da je depozit tudi pravno formalno prišel v last Č. Č., čeprav je že pred tem šlo dejansko za njena sredstva.

10. Višje sodišče se s pritožbenim argumentom ne strinja. Denar, ki je bil v obliki depozita vezan pri X, je predstavljal dolžničino premoženje. Pogodbo o vezavi denarnega depozita je sklenila dolžnica. Kolikor ga je namensko varčevala iz pojasnjenih razlogov, to ne spremeni dejstva, da je bila vse do pogodbe o odstopu terjatve izključno ona imetnica sredstev oziroma zahtevka za izplačilo denarnega depozita ob zapadlosti (primerjaj 1035. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR). Pogodba o odstopu terjatve tako dejansko predstavlja darilno pogodbo (kar navaja tudi dolžnica), le-ta pa je sklenjena, ko je tudi realizirana (prim. prvi odstavek 533. člena Obligacijskega zakona – OZ); konkretno s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve. Ker je bilo neodplačno razpolaganje izvedeno znotraj roka treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja (uveden je bil 4. 6. 2015), je podan zakonski dejanski stan iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Namen, za katerega je dolžnica varčevala navedena sredstva, predstavlja njen notranji nagib, kar pa ne spremeni dejstva, da je bila vse do pogodbe o odstopu ona imetnica terjatve iz naslova depozita in da pogodba o odstopu terjatve predstavlja neodplačno razpolaganje.

11. Pritožnica je v pritožbi prerekala tudi aktivno legitimacijo upnika A. A. Sodišče prve stopnje je s tem ugovorom opravilo v zadnjem odstavku I. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ugotovilo je, da je upnik prijavil terjatev tudi v postopku osebnega stečaja zoper C. C. (St .../2014) in utemeljeno zoper B. B. uveljavlja svojo terjatev iz naslova skupnega premoženja zakoncev V., kot je bilo zaključiti po vpogledu v pravdni spis P 204/2015, kjer je o aktivni legitimaciji odločeno v skladu s prvim odstavkom 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR. Pritožnica v pritožbi ponavlja navedbe, da terjatev A. A. zoper stečajno dolžnico ne obstoji. V nadaljevanju navaja, da je zavezanec po sodbi C. C. in ne ona ter da je življenjska skupnost razpadla, preden je nastala obveznost. Navaja tudi, da so upnikove terjatve do C. C. v celoti zarubljene v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu.

12. Višje sodišče pri odgovoru na pritožbene navedbe izhaja iz naslednjega. Aktivno legitimacijo za ugovor proti odpustu obveznosti ima po določbi prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP upnik ali upravitelj. Kdo je upnik v postopku osebnega stečaja, ZFPPIPP določa v 385. členu. Stranka glavnega postopka osebnega stečaja je med drugim tudi upnik, ki je v rokih, določenimi s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja (2. točka 385. člena ZFPPIPP). Upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, je stranka glavnega postopka le, če je njegova terjatev priznana. V tem postopku ni sporno, da je upnik A. A. pravočasno opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja (nasprotnega pritožnica ne zatrjuje), zato je aktivna legitimacija upnika že iz tega razloga podana. Pritožnica sicer navaja, da upnik ni imetnik terjatve oziroma je bila njegova terjatev v tem postopku prerekana (kar tudi sicer ni sporno), vendar za aktivno legitimacijo zadošča pravočasna oprava dejanj, ki so potrebna za uveljavitev terjatve; za takega upnika priznanje terjatve ni potrebno. Končno se učinki odpusta obveznosti oziroma ustavitev postopka odpusta obveznosti raztezajo na vse upnike in ne samo na ugovarjajočega se upnika.

13. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

14.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 772/2015
• VSL sklep Cst 63/2015 (St 1128/2013)
• VSL sklep Cst 541/2015