VSL sklep Cst 290/2016

Jedro

Parkirišča niso nujno del poslovne celote – predelave vina.

Pri nezavezujočem zbiranju ponudb se ne določi nikakršna cena. Namen prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb je ravno v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci sploh pripravljeni plačati za določeno premoženje in v zvezi s tem nadaljnja pogajanja o ceni premoženja. Pri tem stečajni dolžnik tudi ni zavezan sprejeti nobene ponudbe, v kolikor cena ne dosega primerne cene tega premoženja. V primeru zbiranja nezavezujočih ponudb se ravno zato, ker cena ni predmet preizkusa ob sklepu o prodaji, dosežena cena preizkuša ob izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, katerega predpostavka je tudi mnenje oziroma soglasje upniškega odbora in ločitvenih upnikov, seveda pa imajo doseženi ceni pravico ugovarjati tudi drugi upniki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje premoženja stečajnega dolžnika – poslovne celote, podrobneje opredeljene v predlogu upravitelja z dne 27.1.2016 (zap. št. 788), ki je sestavni del izreka tega sklepa in objavljen hkrati z njim, na podlagi neposrednih pogajanj.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče ni upoštevalo njegovega negativnega mnenja. Sklicuje se na prejšnji pritožbi (PD 634 in 703), med upnikom in dolžnikom je odprto vprašanje glede ½ deleža nepremičnin parc. št. 3/8, 3/9 in 3/10 k. o. X (v nadaljevanju: sporne parcele). Tudi te nepremičnine bi morale biti del premoženjske poslovne celote, nesmiselno je, da se prodaja "celota" brez vseh njenih delov. Izločeni del bo upnika postavil v neenakopraven položaj, saj teh parcel kasneje ne bo mogoče prodati, logičen kupec bo le kupec prodajane poslovne celote, zato bo dosežena nižja kupnina, zaradi česar se prodaje ne bi smelo dopustiti. Od zadnjega odločanja višjega sodišča je nastala tudi nove okoliščina, saj je bilo v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru Pg 1227/2014 s sodbo z dne 17.11.2015, ki še ni pravnomočna, ugotovljeno, da ne obstaja izločitvena pravica Mestne občine X na polovičnem deležu zgoraj navedenih parcel. Klet pod temi zemljišči je sedaj etažirana na parc. št. 7/1 k. o. X. Ključno je vprašanje, kako rešiti konflikt dveh v zemljiško knjigo vpisanih pravic. Etažna lastnina, vpisana pri drugi parceli, ne more prebiti načela superficies solo cedit v zvezi s spornimi parcelami, s tem bi lastnikom spornih parcel odvzeli pravno varstvo. Te morajo nujno predstavljati del poslovne celote, če se prodaja vinska klet. Po pravnomočnosti sodbe bo moral upravitelj ponovno prodajati te parcele, čeprav bodo v bistvu že vključene v to prodajo. Bistvo zadeve ni v tem, ali je mogoče to nepremičnino prodati, ampak ali jo je mogoče vključiti v poslovno celoto, ne da bi hkrati vključili vse dele, ki to poslovno celoto sestavljajo. Vprašanje je, ali je klet del poslovne celote in ali je potrebna za opravljanje dejavnosti dolžnika, prodajati pa je treba skupaj vse pravice, ki to celoto sestavljajo. Sklep ni primarno nezakonit, ker predlog prodaje vsebuje sporni posamezni del celote, ampak zato, ker ne vsebuje spornih nepremičnin, ki če vključujejo pravico do rabe kleti, nujno predstavljajo del celote. Sklep je nezakonit tudi zato, ker ne določa izklicne cene za premoženje, ki je predmet prodaje.

3. Upravitelj se je o pritožbi izjasnil in navedel, da ni utemeljena. Sporne tri nepremičnine predstavljajo v naravi parkirišče, ki se delno razprostira tudi nad staro kletjo v Mariboru, dosežen je dogovor o rabi nepremičnin. Klet predstavlja svojo parcelno številko in je v celoti last dolžnika in ima svojega ločitvenega upnika. Te parcele tudi ne predstavljajo poslovne celote, saj se prodaja le poslovni del, ki je namenjen prodaji vina, to pa niso parkirišča, več bi se tudi iztržilo iz posamezne prodaje parkirišč. Dolžnik si je v preteklosti tudi delil parkirnino z drugim lastnikom – Mestno občino X.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejstvo je, da je celotna vinska klet etažirana pri parceli št. 7/1 k. o. X in tako tudi vpisana v zemljiško knjigo. Ali je to pravilno ali ne, v stečajnem postopku ni mogoče razsojati. Kot je bilo opozorjeno že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani Cst 543/2015 z dne 6.10.2015 (v nadaljevanju: Cst 543/2015), velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo (7. točka sklepa, ki se sklicuje na 8. člen ZZK-1 in 10. člen SPZ).

6. Iz predloga za prodajo in s tem iz izpodbijanega sklepa o prodaji, katerega del je tudi upraviteljev predlog (PD 788), jasno izhaja, da se prodaja (med drugim premoženjem) tudi etažni del te parcele, ki predstavlja vinsko klet. Res se ta razprostira pod več parcelami, vendar pa je zaenkrat položaj tak, da je v zemljiški knjigi kot edini lastnik te kleti vpisan stečajni dolžnik, zato ni kakih ovir za prodajo. Vse to je bilo pritožniku pojasnjeno že v sklepu Cst 543/2015 in nobenega razloga ni za odstop od tega stališča.

7. Poudariti še velja, da ni razlogov, da bi se pritožnik skliceval na prejšnje pritožbe kot del trditev iz te pritožbe. Gre namreč za samostojno pravno sredstvo, pri čemer so bile njegove trditve iz prejšnjih pritožb že predmet presojanja predhodnih sklepov Višjega sodišča v Ljubljani Cst 392/2015 z dne 7.7.2015 in predvsem Cst 543/2016 ter je bilo nanje že odgovorjeno. Višje sodišče se je zato moralo osredotočiti na obravnavano pritožbo in obravnavati le tiste razloge, ki so v njej substancirano navedeni.

8. Sporne parcele št. 3/8, 3/9 in 3/10 k. o. X predstavljajo v naravi parkirišče, kar izhaja tudi iz pritožbe, pod njimi je del vinske kleti, iz zemljiške knjige pa ni razvidno, da bi bila vinska klet obravnavana kot del teh parcel, saj je etažirana pri parceli št. 7/1 k. o. X. Višje sodišče se strinja z upraviteljem, da parkirišča niso nujno del poslovne celote – predelave vina. Pripomniti velja, da obravnavani sklep ni prvi sklep o prodaji, temveč gre za drugi sklep o prodaji iste poslovne celote, pri čemer je bilo vse navedeno zato že preizkušeno ob sklepu o prvi prodaji z dne 10.8.2015.

9. Višje sodišče se sicer strinja, da je položaj nenavaden in bo lahko postal sporen, kar je bilo upoštevano že v sklepu Cst 543/2015. Vendar pa zaenkrat ni ovire za prodajo vinske kleti v okviru poslovne celote, pomembno pa je, kot je bilo opozorjeno že v 14. točki sklepa Cst 543/2015, da so kupci opozorjeni na možne težave oziroma spornosti, saj to lahko vpliva na njihove odločitve. Kupec bo namreč tisti, ki bo (po prodaji) moral poskrbeti za ureditev razmerja, če bo to postalo sporno. Iz upraviteljevih vlog pa je tudi jasno razvidno, da bo upravitelj to upošteval in temu primerno oblikoval tudi poziv za nezavezujoče zbiranje ponudb. Nenazadnje se ni bati za neobveščenost kupcev tudi zato, ker bo nad pozivom za zbiranje ponudb bdelo tudi sodišče prve stopnje, ki je edino, ki bo poziv objavilo in po zakonu nadzoruje delo upravitelja; iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da tudi sodišče prve stopnje sprejema potrebnost obvestila morebitnih kupcev.

10. Prav tako tudi ni razlogov za stališče, da bi lahko prišlo kljub uspešni prodaji po izpodbijanem sklepu do ponovne prodaje iste vinske kleti. Ta je namreč del obravnavane prodaje in je v sklep o prodaji v celoti zajeta, in to kot etažni del parcele št. 7/1 k. o. X. Morebitne spremembe glede etažne lastnine bodo zato stvar kupca, nikakor pa ne ponovne prodaje.

11. Klet je tako del poslovne celote, ki se prodaja, njen nujen del pa niso parkirišča nad njo, ki so del spornih parcel. Morebitne spornosti vpisov v zemljiško knjigo ni mogoče razrešiti v stečajnem postopku, poudariti pa velja, da pritožnik ni ločitveni upnik v zvezi s kletjo, saj kaj takega iz zemljiške knjige ne izhaja in pred spremembo v zemljiški knjigi tudi ne more pričakovati poplačila iz dela kupnine, ki se nanaša na vinsko klet, ki ni vknjižena pri spornih parcelah, kjer pa pritožnik ima ločitveno pravico.

12. Iz izpodbijanega sklepa je tudi razvidno, da je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo, da je pritožnik podal mnenje o nameravani prodaji. Jasno je tudi obrazložilo, zakaj njegovemu mnenju ni sledilo, tako da ga ni spregledalo. Zato ni mogoče trditi, da bi bil sklep kakorkoli pomanjkljiv ali napačen iz razloga, da temu mnenju ni tudi sledilo. Mnenje ločitvenega upnika pa za sodišče ni zavezujoče, le pojasniti mora, zakaj ga ni upoštevalo. Ta pritožbena trditev torej ni utemeljena, saj sodišče prve stopnje s tem, ko mnenja ločitvenega upnika ni upoštevalo tako, da bi mu sledilo, ni storilo nikakršne kršitve.

13. Neutemeljen pa je tudi del pritožbe, ki se sklicuje na nezakonitost sklepa, ker ne vsebuje izklicne cene. Izklicna cena se določi le v primeru prodaje na javni dražbi (2. točka 2. odstavka 331. člena ZFPPIPP). Pri prodaji s zavezujočim zbiranjem ponudb se določi izhodiščna cena (drugi del 2. točke 2. odstavka 331. člena ZFPPIPP), medtem ko se pri nezavezujočem zbiranju ponudb ne določi nikakršna cena (2. odstavek 328. člena ZFPPIPP). Namen prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb je ravno v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci sploh pripravljeni plačati za določeno premoženje in v zvezi s tem nadaljnja pogajanja o ceni premoženja (4. odstavek 329. člena ZFPPIPP). Pri tem stečajni dolžnik tudi ni zavezan sprejeti nobene ponudbe, v kolikor cena ne dosega primerne cene tega premoženja. Pritožniku velja pojasniti še, da se v primeru zbiranja nezavezujočih ponudb ravno zato, ker cena ni predmet preizkusa ob sklepu o prodaji, dosežena cena preizkuša ob izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (4. odstavek 341. člena ZFPPIPP), katerega predpostavka je tudi mnenje oziroma soglasje upniškega odbora in ločitvenih upnikov, seveda pa imajo doseženi ceni pravico ugovarjati tudi drugi upniki.

14. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 270/2013
• VSL sklep Cst 231/2015
• VSL sklep Cst 504/2016