VSL sklep Cst 258/2016

Jedro

Obstoj dejanskih okoliščin iz 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP bi morala pravočasno zatrjevati pritožnica in zanje predložiti tudi dokaze, ki bi zadoščali za ugotovitev teh okoliščin z dokaznim standardom prepričanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 120) je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku za tretjega člana upniškega odbora imenovalo upnika B. d. o. o.

2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo (redna št. 125) upnica A. A. Sklicevala se je na vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in za članico upniškega odbora imenuje pritožnico, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pri imenovanju tretjega člana upniškega odbora sklicevalo na seznam upnikov z navadnimi terjatvami, ki ga je na poziv sodišča izdelala stečajna upraviteljica (redna št. 118). V navedenem seznamu stečajna upraviteljica pritrjuje, da so navedeni upniki evidentirani v računovodski dokumentaciji dolžnika. Iz seznama je razvidno, da je na tretjem mestu po velikosti terjatev naveden upnik B. d. o. o., katerega je prvostopenjsko sodišče tudi imenovalo za člana upniškega odbora.

5. Pritožnica ne izpodbija verodostojnosti podatkov, ki izhajajo iz navedenega seznama upnikov (redna št. 118). V pritožbi pa zatrjuje, da bi prvostopenjsko sodišče za tretjega člana upniškega odbora moralo imenovati pritožnico, pri čemer se sklicuje na dejanski stan iz 6. točke drugega odstavka 78. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki imenovanje za člana upniškega odbora omogoča tudi upniku, ki ima položaj ločitvenega upnika, če dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice ne zadošča za plačilo celotne terjatve.

6. Pritožnica je dejanske okoliščine glede navedenega položaja utemeljila v okviru pritožbenih navedb in temu predložila tudi listinske dokaze. Hkrati pa se v pritožbi sklicuje, da gre v tem primeru za dopustno pritožbeno novoto, ker naj bi bila kontradiktornost postopka v primeru imenovanja članov upniškega odbora po 79. in 80. členu ZFPPIPP vzpostavljena šele po izdaji sklepa o imenovanja članov upniškega odbora.

7. Glede na okoliščine konkretnega primera je takšno stališče pritožnice materialnopravno zmotno. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v ponovljenem postopku, saj je prvič o tem odločalo s sklepom St ... z dne 5. 1. 2016 (redna št. 43). Na pritožbo pritožnice je pritožbeno sodišče s sklepom Cst 106/2016 z dne 24. 2. 2016 sklep razveljavilo glede imenovanja tretjega člana upniškega odbora. Pritožnica se je že v pritožbi zoper sklep z dne 5. 1. 2016 sklicevala na dejanski stan iz 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, vendar s tem v zvezi ni podala konkretiziranih trditev niti ni ponudila nobenih dokazov. Na to je izrecno opozorilo tudi pritožbeno sodišče v obrazložitvi sklepa Cst 106/2016, s katerim je prvotni sklep razveljavilo iz drugih razlogov. Pritožnica je bila torej izrecno opozorjena na pomanjkljivost svojih navedb, s katerimi je uveljavljala svoje upravičenje za imenovanje člana upniškega odbora. Teh navedb pritožnica v ponovljenem postopku ni dopolnila, četudi je vložila še več pisnih vlog (redna št. 66 z dne 5. 2. 2016, redna št. 68 z dne 10. 2. 2016, redna št. 69 z dne 10. 2. 2016, redna št. 106 z dne 3. 3. 2016 in redna št. 116 z dne 14. 3. 2016), ki pa so vse po vsebini zgolj urgence za čimprejšnjo odločitev prvostopenjskega sodišča. Ker je pritožnica konkretizirane navedbe v smislu 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP podala šele v pritožbi zoper sklep z dne 16. 3. 2016 in šele takrat tudi ponudila dokaze, četudi je bila na pomanjkljivost svojih predhodnih trditev v tej smeri celo izrecno opozorjena, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšne pritožbene navedbe šteti za nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. čelna ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zato pritožbeno sodišče teh navedb ne more upoštevati. Hkrati pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se do teh navedb pritožnice ni opredelilo niti prvostopenjsko sodišče, saj se do tako nekonkretiziranih navedb pritožnice prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno opredeljevati.

8. Na takšno presojo ne vpliva niti podana izjava upraviteljice z dne 13. 4. 2016 (red. št. 135), v kateri sporoča, da obstaja verjetnost, da ločitvena pravica pritožnice ne bo realizirana in bo njena terjatev zgolj navadna. Obstoj dejanskih okoliščin iz 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP bi morala pravočasno zatrjevati pritožnica in zanje predložiti tudi dokaze, ki bi zadoščali za ugotovitev teh okoliščin z dokaznim standardom prepričanja (8. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ob ugotovitvi, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev prvostopenjskega sodišča skladna z 2. točko tretjega odstavka 28. člena ZFPPIPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 400/2014
• VSL sklep Cst 7/2011
• VSL sklep Cst 265/2011