VSL sklep Cst 302/2016

Jedro

Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi med posle upravljanja stečajne mase, za katero pa postopek oddaje ni formaliziran, kot je to pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato tudi morebiten „razpis dražbe za zbiranje ponudb za najem“ (kot vabilo k dajanju ponudb za najem premoženja stečajnega dolžnika poimenuje pritožnik) niti za upravitelja niti za sodišče ni zavezujoč. Služi le raziskavi interesa za najem premoženja stečajnega dolžnika in posledično tudi raziskavi finančnih učinkov najema tega premoženja za stečajno maso glede na interes in ponujene cene najema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče upravitelju izdalo soglasje za oddajo v najem nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika in sicer parcele št. 0/0 k. o. X (industrijska hala „A“), parc. št. 1/7 k. o. X (industrijska hala „B“), parcela št. 2/3 k. o. X (dvorišče in pomožni objekt), vse za mesečno najemnino v višini najmanj 1.147,00 EUR (+ DDV) in za obdobje najema največ enega leta.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik A. A., d.o.o., smiselno pa je uveljavljal pritožbena razloga bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je preklic soglasja za sklenitev najemne pogodbe in stečajnemu dolžniku naložitev objave nove ponudbe za najem, pritožniku pa naj se v primeru, če s pritožbo uspe, vrne plačana taksa za pritožbo in priglašeni stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem sodi med posle upravljanja stečajne mase (1. točka prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP), za katero pa postopek oddaje ni formaliziran, kot je to pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Zato tudi morebiten „razpis dražbe za zbiranje ponudb za najem“ (kot vabilo k dajanju ponudb za najem premoženja stečajnega dolžnika poimenuje pritožnik) niti za upravitelja, niti za sodišče ni zavezujoč. Služi le raziskavi interesa za najem premoženja stečajnega dolžnika in posledično tudi raziskavi finančnih učinkov najema tega premoženja za stečajno maso glede na interes in ponujene cene najema. Namen oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem je namreč povečanje stečajne mase ali vsaj preprečitev zmanjšanja le-te.

5. Iz vabila k dajanju ponudb za najem premoženja in opisom premoženja, ki se ponuja v najem, izhaja, da gre za nepremičnine parc. št. 0 – objekt „A“, parc. št. 1/7 – objekt B, in parc. št. 1/6 – objekt C (vse pa k. o. X), v slednjem pa se nahaja strojna oprema za predelavo odpadne gume. Gre le za popis posameznih delov premoženja, ne da bi bilo vabilo k dajanju ponudb pogojeno z najemom tega premoženja kot celote. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da pogoji razpisa in predloga za sklenitev najemne pogodbe niso enaki (pa bi po zmotnem stališču pritožnika morali biti).

6. Upravitelj je sodišču predlagal izdajo soglasja k sklenitvi najemne pogodbe le za objekt A (parc. št. 0) in objekt B (parc. št. 1/7) ter dvorišče in stavbo kot pomožni objekt (parc. št. 2/3) za mesečno najemnino 1.147,00 EUR neto s ponudnikom B. B., d.o.o., ker njegova ponudba po oceni upravitelja v največji meri ustreza načelu zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov, saj bodo s tem kriti stroški vzdrževanja, zneski najemnin pa bodo prispevali k povečanju stečajne mase. Poleg tega naj bi bila s tem ponudnikom kasneje sklenjena še ločena pogodba za najem reciklažne linije.

7. Pritožnik kot upnik in zainteresirani najemnik meni, da je njegova ponudba za najem premoženja kot celote ugodnejša, upoštevaje tudi, da najem za parc. št. 2/3 sploh ni bil predmet vabila k dajanju ponudb za najem premoženja in da njegova ponudba zajema tudi pridobitev uporabnega dovoljenja za najete objekte, kar po njegovem mnenju pomeni dodano vrednost za stečajnega dolžnika v kasnejši fazi prodaje premoženja.

8. Ker se upravitelj v fazi raziskave interesa za najem ni zavezal sklepati najemne pogodbe za celotno premoženje, so bili za to zainteresirani najemodajalci upravičeni ponuditi pogoje najema za vsako posamezno premoženje, kot tudi za celoto. Pritožnik niti ne trdi, koliko je bil pripravljen plačati za najem objekta „A“ in koliko za najem objekta „B“ in da je bila njegova ponudba za ta dva objekta višja od ponudbe po upravitelju izbranega najemnika. Tudi pritožbena trditev, da je bila njegova ponudba za najem celotnega premoženja višja od ponudbe izbranega najemnika, je ostala nekonkretizirana, saj pritožnik ne pove, koliko je bil pripravljen plačati najemnine za najem celotnega premoženja in koliko je za najem celotnega premoženja bil pripravljen plačati izbrani ponudnik. Pritožnik namreč zmotno meni, da je njegove nekonkretizirane trditve dolžno dopolnjevati pritožbeno sodišče z vpogledom v ponudbi pritožnika in izbranega najemnika. Kot stranka postopka ima namreč tudi pritožnik sam dostop do spisovnega gradiva, zato nekonkretiziranih pritožbenih trditev ne more opravičevati z neseznanitvijo s prispelimi ponudbami in besedilom predlagane najemne pogodbe. V kolikor pa pritožnik meni, da je bila njegova ponudba za najem ugodnejša, ker je stečajnemu dolžniku ponudil pridobitev ustreznih dovoljenj za obratovanje, pa bi moral izkazati, da bi imela pridobitev teh dovoljenj ugodne finančne učinke pri prodaji predmetnega premoženja stečajnega dolžnika. Drugače povedano: navedba, za koliko bi lahko bila za pridobitev ustreznih dovoljenj za obratovanje prodajna cena višja, je umanjkala. Pritožbeno sodišče zato ni moglo slediti pritožniku o njegovih ugodnejših pogojih za najem premoženja, ki je predmet izpodbijanega sklepa, niti pritožbenemu očitku o preferiranju izbranega najemnika.

9. Upravitelj je predlagal izdajo soglasja k priloženi najemni pogodbi z dne 6. 1. 2016, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, če sodišče k njej izda soglasje in pod razveznim pogojem, če sodišče izdajo soglasja zavrne. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek kršitve določb ZFPPIPP, ker je bila najemna pogodba podpisana že pred izdajo soglasja sodišča k predmetni najemni pogodbi (primerjaj 59. člen OZ). Res mora po drugem odstavku 322. člena ZFPPIPP upravitelj pred sklenitvijo pogodbe v zvezi s poslom upravljanja stečajne mase pridobiti soglasje sodišča, pravni posel, ki ga upravitelj sklene v nasprotju z navedenim določilom, pa po četrtem odstavku istega člena nima pravnega učinka. Toda ob sklenitvi najemne pogodbe sta stranki pogodbe veljavnost in s tem pravne učinke le-te vezali prav na izdajo soglasja sodišča, kar je v skladu s četrtim odstavkom 322. člena ZFPPIPP.

10. ZFPPIPP nalaga sodišču pred izdajo soglasja pridobitev mnenja upniškega odbora le za posle iz 3. točke prvega odstavka 322. člena, torej za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedbo drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3. in 5.3.4. ter iz oddelka 5.6 tega zakona. Med njimi torej ni poslov oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da bi tudi pred izdajo soglasja za sklenitev najemne pogodbe sodišče moralo pridobiti mnenje upniškega odbora.

11. Vprašanje, ali bo izbrani najemnik korektno izpolnjeval najemno pogodbo, pa ne more biti pravno upošteven razlog za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbeno trditvijo o povzročanju škode stečajnemu dolžniku zaradi opravljanja gradbenih posegov brez dovoljenja in dovažanja odpadnega materiala, kar naj bi bila dejanja izbranega najemnika.

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

30.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 488/2016
• VSL sklep Cst 483/2016
• VSL sklep Cst 49/2020