VSL sodba V Cpg 220/2016

Jedro

Glede na prvi odstavek 131. člena OZ mora nadomestiti škodo tisti, ki povzroči škodo. Povzroči jo lahko s kršitvijo katerekoli absolutne pravice, torej tudi avtorske pravice.

Stvaritev postane avtorsko delo, če je individualna in intelektualna. Individualna postane šele, če je izvirna in osebna. Dosegati mora tudi vsaj določeno raven ustvarjalnosti.

Če mora sodišče pri odločanju presoditi, ali je neka stvaritev avtorsko delo (ali ne), mora uporabiti materialno pravo. Postavitev izvedenca za odločanje o pravilni uporabi materialnega prava ne pride v poštev že zaradi tega, ker se z izvedencem dokazujejo trditve.

Izvedenec se v sporih iz avtorske pravice včasih postavi. Z izvedencem se lahko ugotavljajo zgolj dejstva, ki se nanašajo na posamezne znake dejanskega stanu, na primer ali gre za individualno stvaritev. Izvedenec pa se postavi le, če sodišče za to nima potrebnega strokovnega znanja. Pri razmeroma preprostih stvaritvah, kot je stvaritev tožeče stranke, postavitev izvedenca ni potrebna in je odločitev po splošnem vtisu dopustna in mogoča.

Z avtorsko pravico se varuje stvaritev kot celota. Stvaritev je lahko sestavljena iz več (drugih) stvaritev. Ti so njeni sestavni deli, „elementi“.

Oblikovna zasnova internetne strani se kaže v razdelitvi internetne ali kakšne druge strani, in s tem v nastanku posameznih manjših površin („polj“), ter v oblikovanju teh površin. Polja so v različnih barvah. Barvne kombinacije se torej uporabljajo le v povezavi s posameznim grafičnim elementom internetne strani.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil zaradi domnevne kršitve avtorske pravice.

2. Tožeča stranka je trdila, da je zasnovala način trženja smoothiejev(1) z dostavo na dom in v službo. Izdelala je celotno oblikovno (grafično) podobo. Sestavila je besedilo, s katerim so bili opisani smoothieji in je tudi zasnovala letake zanje. Svoje smoothieje je označevala kot smoothieje „AAA“ s pristavkom, npr. AAADet (tudi kot: „AAADet“).

3. Po trditvah tožeče stranke je tožena stranka na svoji spletni strani in na strani Facebooka prodajal smoothieje s skoraj enakimi imeni in besedili s skoraj enakim oblikovanjem in barvno podobno. Tožena stranka naj bi prodajala smoothieje pod imenom bBB in pristavkom (npr. bBBdet).

1. Prvostopenjska sodba je ugotovila, da je tožeča stranka izdelala celotno oblikovno (grafično) podobo, oblikovala besedilo in zasnovala letake za smoothieje (prvostopenjska sodba, r. št. 9). Tožena stranka je prodajala smoothieje na svoji spletni strani in na strani Facebooka (prvostopenjska sodba, r. št. 9). Opisi različnih vrst smoothiejev na teh straneh so bili enaki ali podobni tistim ki jih je uporabila tožeča stranka. Kot primer je navedlo opis smoothieja bBBdet. Opisi niso imeli enake oblikovne zasnove v smislu barvne podlage, barve in velikosti črk (prvostopenjska sodba, r. št. 14). Videz znaka „bBB“ je bil popolnoma drugačen kot videz znaka (logotipa) „AAA“ (prvostopenjska sodba, r. št. 13).

2. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je oblikovna zasnova tožeče stranke za prodajo AAA smoothiejev avtorsko delo. Je izvirna in ustvarjalna.

3. Prvostopenjsko sodišče ni imelo na razpolago barvnih natisov videza zaslona nekdanjih internetnih strani tožene stranke. Ne glede na to je presodilo, da bo bile internetne strani tožene stranke, kar se oblikovanja tiče, drugačne. Videz znakov bBB in AAA je bil popolnoma drugačen (prvostopenjska sodba, r. št. 13). Za opise smoothiejev je presodilo, da niso avtorsko delo, ker jim tožeča stranka ni dala osebne note: pri vsakem smoothieju je naštela le nekaj njegovih domnevnih zdravilnih učinkov, pri tem pa ni tvorila ustvarjalnih kompleksnejših stavkov (prvostopenjska sodba, r. št. 14).

4. Prvostopenjsko sodišče je zato zavrnilo zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve avtorske pravice.

5. Pritožba je grajala domnevno kršitev določb pravdnega postopka, ker prvostopenjsko sodišče ni zaslišalo tožeče stranke in vrste prič. Zaradi tega naj bi ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožba ne navaja, glede česa. Pritožba sicer graja tudi opustitev dokaza z izvedencem, ker naj bi sodišče ne moglo pridobiti splošnega vtisa brez dokaza z izvedencem. Sodišče se naj ne bi opredelilo do bistvenega vprašanja, ali je tožena stranka kršila avtorske pravice in naj bi tudi ne navedlo, s čim ga je mogoče dokazovati oziroma s čim ga ni mogoče dokazovati. Prvostopenjsko sodišče naj bi tudi ne ugotovilo pravilno dejanskega stanja zato, ker zgolj na temelju videza obeh znakov (logotipov) ni moglo pravilno ugotoviti, da sta si znaka različna. Zmotna naj bi bila tudi presoja glede osebne note pri opisu smoothiejev. Prav kratko in jedrnato navajanje lastnosti smoothiejev naj bi bilo avtorsko delo.

6. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, prvostopenjsko sodbo pa potrdilo na temelju 353. člena ZPP.

7. V drugi pripravljalni vlogi je tožeča stranka postavila trditve o obstoju pogodbenega razmerja med strankama. Prvostopenjsko sodišče je obstoj pogodbe zanikalo (prvostopenjska sodba, r. št. 15), pritožba pa niti z besedo ne izpodbija takšne odločitve prvostopenjskega sodišča. Po uradni dolžnosti opravljeni preizkus ni dal nobenega povoda za kakršnokoli grajo takšne odločitve.

8. Tožeča stranka je zahtevala odškodnino tudi na civilnem deliktnem temelju zaradi zatrjevane kršitve avtorske pravice (1. odstavek 168. člena ZASP). Pritožba ga tudi omenja (str. 3 pritožbe), se pa nanj izrecno ne sklicuje.

9. Glede na 1. odstavek 131. člena OZ mora nadomestiti škodo tisti, ki povzroči škodo. Povzroči jo lahko s kršitvijo katerekoli absolutne pravice, torej tudi avtorske pravice.

10. Stvaritev postane avtorsko delo, če je individualna in intelektualna. Individualna postane šele, če je izvirna in osebna. Dosegati mora tudi vsaj določeno raven ustvarjalnosti (Trampuž v Trampuž/Oman/Zupančič, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Ljubljana 1997, kom. k 5. členu, pod IV 4 = str. 31 in 32).

11. Imetnik avtorske pravice je tisti, ki sam odloča o uporabi avtorskega dela (2. odstavek 22. člena ZASP). Če nekdo drug brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice uporabi avtorsko delo, krši avtorsko pravico.

12. S tem je varstvo avtorske pravice zamejeno v dve smeri. Obstajajo stvaritve, ki niso avtorsko delo, ker niso individualne in intelektualne ali niso s področja književnosti, znanosti ali umetnosti (1. odstavek 5. člena ZASP). Takšne stvaritve praviloma sploh niso varovane, ne z avtorskim, ne s kakšnim drugim pravom. Po drugi strani je avtorska pravica varovana le, če je z avtorsko pravico zavarovano stvaritev uporabila oseba brez upravičenja (2. odstavek 22. člena ZASP). Imetnik avtorske pravice torej ne more prepovedati uporabe drugačnih stvaritev, ne glede na to, ali so te druge stvaritve avtorskopravno varovane, ali ne.

13. V tej zadevi je prvostopenjsko sodišče odločalo o treh različnih stvaritvah: o oblikovni zasnovi za prodajo smoothiejev AAA, o znaku („logotipu“) AAA in o opisih posameznih smoothiejev. Pravilno je odločilo, da tožena stranka ni kršilo avtorske pravice na nobeni od teh treh stvaritev.

14. V pravnem smislu vsebuje definicijska norma 1. odstavka 5. člena ZASP vrsto nedoločenih pravnih pojmov: avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, če so izražena. 1. odstavek 5. člena ZASP je del materialnega prava. Če mora sodišče pri odločanju presoditi, ali je neka stvaritev avtorsko delo (ali ne), mora uporabiti materialno pravo. Postavitev izvedenca za odločanje o pravilni uporabi materialnega prava ne pride v poštev že zaradi tega, ker se z izvedencem dokazujejo trditve (243. člen ZPP).

15. Res sicer je, da se izvedenec v sporih iz avtorske pravice včasih postavi. Z izvedencem se lahko ugotavljajo zgolj dejstva, ki se nanašajo na posamezne znake dejanskega stanu, na primer ali gre za individualno stvaritev. Izvedenec pa se postavi le, če sodišče za to nima potrebnega strokovnega znanja. Pri razmeroma preprostih stvaritvah, kot je stvaritev tožeče stranke, postavitev izvedenca ni potrebna in je odločitev po splošnem vtisu dopustna in mogoča. V odločbi VS RS, opr. št. II Ips 47/98 ni VS RS zavzelo stališča, da sodišča mora postaviti izvedenca. Tako stori le, če je potrebno.

16. Ker gre pri odločanju o tem, ali gre na strani tožeče stranke za avtorskopravno delo ali ne, za odločanje o materialnopravnem vprašanju, je jasno, da je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ker ni zaslišalo tožeče stranke in prič. Kot priče se namreč smejo zaslišati le osebe, ki so zmožne dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo (2. odstavek 229. člena ZPP). Pri odločanju o obstoju ali neobstoju avtorskega dela in pri primerjavi dveh stvaritev med seboj pa gre za značilno materialnopravno presojo. Sicer pa pritožba tudi ne navede, katera pomembna dejstva v zvezi z obstojem avtorskega dela, bi se lahko dokazala s pričami. Pritožba sicer omenja, da bi priče vedele izpovedati o okoliščinah poslovnega sodelovanja s tožnico o sodelovanju pri projektu smoothiejev. To pa je za odločitev v tej zadevi nepomembno. Tudi sicer pritožba ne navede nobenega odločilnega dejstva, ki bi se moglo dognati z zaslišanjem prič ali izvedencev.

17. Prvostopenjsko sodišče ni dolžno pisati razprav načelne narave, kako je mogoče dokazovati kršitev avtorske pravice. Ker tega ni storilo, ni kršilo nobenih določb pravdnega postopka.

18. Prvostopenjsko sodišče ni ravnalo napačno, ker je je presodilo o morebitni kršitvi avtorske pravice na oblikovni zasnovi s spletnimi stranmi tožene stranke že samo s pomočjo črno-belih natisov strani.

19. Po pravni presoji prvostopenjskega sodišča obstaja na oblikovni zasnovi tožeče stranke za prodajo AAA smoothiejev avtorska pravica. S takšno presojo se pritožbeno sodišče sicer strinja, vendar pa za odločitev niti ni bistveno.

20. Z avtorsko pravico se varuje stvaritev kot celota. Stvaritev je lahko sestavljena iz več (drugih) stvaritev (Trampuž v Trampuž/Oman/Zupančič, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Ljubljana 1997, kom. k 5. členu, pod IV 4 = str. 32 ob sklicevanju na delo Eugena Ulmerja). Ti so njeni sestavni deli, „elementi“. To je pogosto. Tako je bilo tudi v tej zadevi, kolikor se nanaša na oblikovanje internetnih strani.

21. Oblikovna zasnova internetne strani se kaže v razdelitvi internetne ali kakšne druge strani, in s tem v nastanku posameznih manjših površin („polj“), ter v oblikovanju teh površin. Polja so v različnih barvah. Barvne kombinacije se torej uporabljajo le v povezavi s posameznim grafičnim elementom internetne strani.

22. Tudi pritožbeno sodišče je, enako kot že prej prvostopenjsko sodišče presodilo, da so internetne strani tožene stranke glede same oblikovne zasnove (če se ne upošteva barvnih kombinacij) bistveno drugačne od tistih, ki je uporabila tožeča stranka. Celo če je tožena stranka res uporabila za oblikovanje svojih spletnih strani enake barve kot tožeča stranka, se bodo barve uporabile za barvanje drugače oblikovanih in tudi drugače razporejenih polj na internetnih straneh tožene stranke. Zgolj uporaba enakih barv, celo če bi do nje sploh prišlo, ne more zadoščati za nastanek kršitve avtorske pravice tožene stranke. Celoten videz stvaritve tožene stranke bo namreč v vsakem primeru različen od videza stvaritve tožeče stranke. Odločitev prvostopenjskega sodišča je torej pravilna, ne glede na to, da prvostopenjsko sodišče ni imelo na razpolago barvnih natisov internetnih strani tožene stranke.

23. Pritožbeno sodišče se tudi strinja, da je videz napisov „bBB“ drugačen od logotipa „AAA“. Besedi sta povsem drugi, beseda „bBB“ je poleg tega tudi zapisana kot kombinacija velikih črk in male črke „b“, beseda „AAA“ pa zgolj z velikimi črkami. Videza obeh logotipov se bistveno razlikujeta. Tudi z ostalimi razmisleki prvostopenjskega sodišča se pritožbeno sodišče strinja.

24. Prvostopenjska sodba je povsem po pravici odločila, da opisi posameznih smoothiejev niso avtorsko delo. Kratki, stvarni opisi smoothiejev so pod ravnijo izvirnosti in potrebno ravnijo ustvarjalnosti, ki je potrebna za nastanek avtorske pravice na teh besedilih. Ker se med seboj razlikujejo tudi po svoji oblikovni zasnovi, ni tožena stranka kršila nobene pravice tožeče stranke.

25. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP).

--------------

Op. št. (1): Prvostopenjska sodba uporablja za besedo „smoothie“ zapis „smuti“. Ker zadnje besede ni mogoče najti v SSKJ, je pritožbeno sodišče uporabljalo zapis, kot je značilen za angleški pravopis. Različen zapis sicer iste besede sam po sebi še ne pomeni, da je pritožbeno sodišče odstopilo od po prvostopenjskem sodišču ugotovljenega dejanskega stanja, in takšnega cilja niti ni zasledovalo.

Datum zadnje spremembe:

26.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2900/2011
• VSRS Sklep III DoR 66/2016
• VSRS Sodba III Ips 4/2017