VSL sklep Cst 296/2016

Jedro

Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari, v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja.

Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji – prvi (proc. dej. 155) odločilo, da se o prodaji nepremičnine ID znak ... (ID 000), v deležu do celote, v naravi poslovni prostor v izmeri 155 m2, odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 367.000,00 EUR, varščina pa v višini 36.700,00 EUR.

2. Upnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo (proc. dej. 163) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upnik v pritožbi navaja, da je 23. 2. 2016 v stečajni postopek prijavil izločitveno pravico na opremi, ki se nahaja v nepremičnini, ki je predmet prve prodaje (proc. dej. 142). Upraviteljica se o prijavljeni izločitveni pravici še ni izrekla. V predlogu za prodajo nepremičnine pa upraviteljica ni navedla, da je predmet prodaje oddan v najem najemniku, da je oprema v gostinskem lokalu upnikova last in ne spada v stečajno maso in torej ni predmet prodaje skupaj z nepremičnino. Ker v predlogu za prodajo ni navedeno, da se prodaja samo nepremičnina in da predmet prodaje niso osnovna sredstva, ki se v njen nahajajo, je upraviteljica s predlogom prodaje posegla v zatrjevano lastninsko pravico upnika, ki bo v primeru uspešne prodaje oškodovan. Sklep sodišča prve stopnje je iz navedenih razlogov tudi preuranjen, brez upoštevanja pravnega interesa upnika, ki je prijavil izločitveno pravico na opremi, ki se nahaja v nepremičnini.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilne so pritožbene navedbe, da iz predloga upraviteljice za izdajo sklepa o prodaji nepremičnine „K.“ (proc. dj. 136) izrecno ne izhaja ali se nepremičnina prodaja obenem s pritiklinami - opremo in inventarjem ali brez njih. Pritiklina predstavlja samostojno premično stvar, namenjeno gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Tudi tuja stvar je lahko pritiklina. Ravno to v obravnavanem primeru trdi pritožnik, ki navaja, da so premičnine v lokalu, ki je predmet sklepa o prodaji, njegova last.

6. Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari(1), v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja. Prenos lastninske pravice na nepremičnini sega tudi na vse njene pritikline, ne da bi bila glede njih potrebna izročitev, ki se sicer zahteva pri prenosu nepremičnin. V primeru prisilne prodaje nepremičnine na javni dražbi, se z njo vred prodajo tudi vse pritikline, ki jih ni treba prodajati in izročati kupcu posebej, po pravilih, ki veljajo za premične stvari(2).

7. Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.

8. Sodna praksa je zavzela stališče, da je določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja(3). Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico na premičninah 23. 2. 2016, to je po preteku 3 mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka, toda še preden je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji nepremičnine, ki je predmet izpodbijanega sklepa.

9. Nobene ovire ni, da upraviteljica nepremičnine brez navedene opreme ne bi prodala, vendar mora biti, kot navaja pritožnik, iz sklepa o prodaji nepremičnine jasno razvidno, da se nepremičnina prodaja brez pritiklin – opreme, na kateri je upnik prijavil izločitveno pravico. V izogib nadaljnjim zapletom pri unovčenju navedenega premoženja je smiselno, da upraviteljica pred podajo predloga za prodajo nepremičnine preizkusi obstoj izločitvene pravice na premičninah, ki se nahajajo v lokalu in se v predlogu o prodaji nepremičnine opredeli o tem ali so pritikline, ki v naravi predstavljajo opremo nepremičnine, izvzete iz prodaje.

10. Ker so pritožbeni razlogi utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------

Op. št. (1): Drugi odstavek 17. člen Stvarnopravnega zakonika, Ur. list RS, št. 87/2002.

Op. št. (2): Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Ljubljana, 2004, Matjaž Tratnik, stran 123.

Op. št. (3): Sklep VSL Cst 133/2015.

Datum zadnje spremembe:

26.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 468/2019
• VSRS sklep III Ips 132/2014
• VSL Sklep Cst 323/2019