VSL sklep Cst 286/2016

Jedro

Kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse, je Ustavno sodišče kot pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje akceptiralo sodno prakso, ki je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

Ker minimalna plača, ki dolžniku ostane po izterjavi stalnih prejemkov na podlagi zgoraj citiranega sklepa sodišča z dne 28. 11. 2014 znaša 790,73 EUR bruto oziroma 561,46 EUR neto mesečno, je evidentno, da dolžnikova sredstva, ki mu ostanejo za preživljanje, ne dosegajo niti dvakratnega minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstene prejemke in znaša, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, 577,62 EUR. Tako se pokaže, da bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 12. 11. 2015, ki znaša 20,50 EUR, občutno zmanjšana že tako skromna sredstva, ki omogočajo dolžnikovo preživetje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stečajnega dolžnika oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep St .../2014 z dne 12. 11. 2015.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za oprostitev plačila sodne takse zoper sklep St .../2014 z dne 12. 11. 2015.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Uveljavljal pa je pritožbena razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da doslej pritožnik ni bil s sodno odločbo oproščen plačila sodnih taks, zato ni bilo ovire za meritorno obravnavanje njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 12. 11. 2015. V kolikor pa pritožnik meni, da je bil oproščen plačila sodne takse za predlog za začetek postopka osebnega stečaja, pa je bil plačila sodne takse zanj oproščen že na podlagi ZST-1, po taksni tarifi 5.2. (opomba b k tej tarifi), ki pa ne izključuje plačila sodnih taks za pritožbeni postopek.

5. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dolžnikov povprečni mesečni dohodek znaša 604,71 EUR in da ta ne presega dvakratnika minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, torej minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta minimalni dohodek znaša 288,81 EUR, dvakratnik pa 577,62 EUR. Slednji pa je po ustaljeni sodni praksi merilo za presojo občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje taksnega zavezanca.

6. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče že s sklepom St .../2014 z dne 28. 11. 2014 odločilo tudi o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika (2. točka v zvezi s 3. in 4. točko izreka sklepa) tako, da dolžniku ostane minimalna plača, zmanjšana za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (prvi odstavek 393. člena v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP je torej opredelil minimalno plačo (zmanjšano za plačilo davkov in obveznih socialnih prispevkov) kot tisti minimum sredstev, ki dolžniku še omogočajo zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb oziroma omogočajo preživetje.

7. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi, če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Sodišče mora torej pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse ugotavljati, ali je stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse je pri tem Ustavno sodišče v navedeni odločbi kot pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje akceptiralo sodno prakso, ki je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

8. Ker minimalna plača, ki dolžniku ostane po izterjavi stalnih prejemkov na podlagi zgoraj citiranega sklepa sodišča z dne 28. 11. 2014 znaša 790,73 EUR bruto oziroma 561,46 EUR neto mesečno, je evidentno, da dolžnikova sredstva, ki mu ostanejo za preživljanje, ne dosegajo niti dvakratnega minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstene prejemke in znaša, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, 577,62 EUR. Tako se pokaže, da bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 12. 11. 2015, ki znaša 20,50 EUR, občutno zmanjšana že tako skromna sredstva, ki omogočajo dolžnikovo preživetje.

9. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

26.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 521/2019
• VSL Sklep I Cp 2804/2017
• VSL Sklep I Cpg 29/2020