VSL sklep Cst 248/2016

Jedro

Že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik pritožnika ni uvrstil na seznam upnikov, na katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Pritožnika zato ni mogoče obravnavati kot stranke postopka insolventnosti. Hkrati pa iz tega izhaja, da prisilna poravnava, četudi bo izglasovana, ne bo vplivala na položaj pritožnika. Pritožnik zato nima položaja stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Posledično pa tudi nima pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (redna št. 7) začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo upnik A. A. V pritožbi je zatrjeval, da je upnik dolžnika in da ima do njega terjatev višini glavnice 353.057,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2013 dalje. Hkrati zatrjuje, da je dolžnik prikril njegov položaj upnika do dolžnika. S tem pa je upniku onemogočil, da bi lahko glasoval o poenostavljeni prisilni poravnavi dolžnika. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog dolžnika za uvedbo postopka poenostavljene prisilne poravnave kot nepopoln zavrže oziroma podrejeno, da naloži dolžniku, da sodišču predloži nov načrt finančnega prestrukturiranja, kjer bo upošteval upnikovo terjatev.

3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo kot nedovoljeno zavrže oziroma jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da dolžnik pritožnika ni uvrstil na seznam upnikov, na katere naj bi učinkovala poenostavljena prisilna poravnava. Pritožnika zato ni mogoče obravnavati kot stranke postopka insolventnosti. Hkrati pa iz tega izhaja, da prisilna poravnava, četudi bo izglasovana, ne bo vplivala na položaj pritožnika. Pritožnik zato nima položaja stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Posledično pa tudi nima pritožbenega upravičenja za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) namreč ne daje procesne legitimacije za vlaganje pritožbe zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave tudi drugim osebam, ki niso stranke tega postopka (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker predlagana prisilna poravnava na položaj pritožnika ne bo vplivala, za izpodbijanje odločitve prvostopenjskega sodišča pritožnik tudi nima izkazanega pritožbenega interesa.

6. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

26.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 361/2014
• VSL sklep Cst 305/2016
• VSL sklep Cst 208/2011