VSL sklep Cst 187/2016

Jedro

Upravitelj ni upravičen do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov pred njim razrešenega upravitelja, če je tudi sam razrešen. Do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov je upravičen le upravitelj, ki stečajni postopek zaključi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor razrešene stečajne upraviteljice z dne 20. 1. 2016 (PD 774) zoper sklep o nagradi upraviteljice z dne 6. 1. 2016 (PD 770).

2. Razrešena upraviteljica se je zoper sklep pravočasno pritožila v delu, ki se nanaša na 5 % nadomestilo za prevzem poslov bivšega upravitelja. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna 5 % nadomestilo za prevzem poslov v znesku 2.192,84 EUR, povečano za 22 % DDV, ali da odločitev razveljavi in vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Peti odstavek 104. člena ZFPPIPP določa, da ima upravitelj, ki je bil imenovan med postopkom zaradi razrešitve prejšnjega upravitelja, med drugim pravico do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja (1. točka cit. določila). Četrti odstavek tega člena določa, da če je upravitelj razrešen na svojo zahtevo, ima pravico do dela nagrade, sorazmernega z obsegom dejanj, ki jih je opravil do svoje razrešitve, zmanjšanega za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, ki se po petem odstavku tega člena izplača novemu upravitelju. Če je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, nima pravice do nagrade (tretji odstavek cit. člena).

5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) v 8. členu določa, da mora upravitelj, ki je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, v 8 dneh po pravnomočnosti sklepa sodišča o razrešitvi vrniti v stečajno maso vso v postopku izplačano nagrado (prvi odstavek cit. člena). Upravitelj, ki je razrešen na svojo zahtevo in je iz naslova nagrade za delo upravitelja prejel več, kakor znaša del nagrade, sorazmeren z obsegom dejanj, ki jih je opravil do svoje razrešitve, in zmanjšan za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja, mora v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa sodišča o razrešitvi vrniti v stečajno maso presežek nagrade. Člen 15 Pravilnika pa določa, da lahko novi upravitelj zahteva priznanje pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja le, če je razrešeni upravitelj že začel opravila v postopku.

6. V tem sporu je sedaj imenovana že tretja upraviteljica. Najprej je bil imenovan upravitelj A. A., ki je bil razrešen in je bila na njegovo mesto imenovana sedaj razrešena upraviteljica – pritožnica B. B. Po njeni razrešitvi pa je bila imenovana nova upraviteljica C. C.

7. Pritožnici je bilo na podlagi odločbe Ministrstva za pravosodje RS odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju na podlagi 2. točke prvega odstavka 109. člena ZFPPIPP (neizpolnjevanje določenih pogojev iz drugega odstavka 108. člena tega zakona). Zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 118. člena ZFPPIPP razrešilo in imenovalo novo upraviteljico (prim. PD 730).

8. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da bi bila razrešena upraviteljica B. B. pred razrešitvijo sicer upravičena do odmere pavšalnega nadomestila za prevzem poslov razrešenega upravitelja (v nadaljevanju pavšalno nadomestilo). Ker pa je bila razrešena tudi sama, bi bila to pavšalno nadomestilo dolžna vrniti v stečajno maso po drugem odstavku 8. člena Pravilnika. Prvostopno sodišče je mnenja, da gre za očitno pravno praznino, ki jo je tolmačilo v upraviteljičino korist, a contrario situaciji, če bi bila razrešena krivdno. Pripomnilo je še, da je potrebno ZFPPIPP in podzakonske predpise v dvomu tolmačiti v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Če bi držalo, da je do pavšalnega nadomestila upravičen vsak razrešeni upravitelj, bi se skupna višina nagrad v postopku z vsakim razrešenim oziroma novo imenovanim upraviteljem povišala za 5 %, s čimer bi se za enak znesek zmanjšala višina razdelitvene mase, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca.

9. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da gre v primeru vprašanja pravice do nagrade upravitelja, ki je razrešen zaradi odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, za pravno praznino, saj tako zakon kot pravilnik urejata le pravico do nagrade upravitelja, ki je razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, in pravico do nagrade upravitelja, ki je razrešen na svojo zahtevo. Ne urejata pa pravice do nagrade pri razrešitvi upravitelja zaradi odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za primer, ki je v bistvenem različen od primera razrešitve upravitelja zaradi kršitve svojih obveznosti (v tem primeru upravitelj nima pravice do nagrade). Pritožbeno sodišče pa ugotavlja še, da gre za primer, ki je v bistvenem podoben položaju, ko je upravitelj razrešen na svojo zahtevo. Iz dejstva, da je bilo upraviteljici odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije stečajne upraviteljice, ni mogoče sklepati, da je bila razrešena zaradi kršitve svojih obveznosti, ampak iz drugih razlogov na njeni strani (tako tudi VSL sklep Cst 272/2011, podobno sklep Cst 313/2014). Iz prvega odstavka 109. člena v zvezi s 108. členom ZFPPIPP je razvidno, da gre pri odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja za razloge, ki izvirajo iz njegove sfere, v posledici katerih se upravitelja razreši tudi v vseh postopkih zaradi insolventnosti, kjer opravlja to funkcijo. Ker gre za razloge, na katere lahko vpliva le upravitelj sam, je po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljena primerjava z razrešitvijo na upraviteljevo zahtevo.

10. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da bi bila razrešena upraviteljica, kot druga v vrsti (treh) upraviteljev, upravičena do pavšalnega nadomestila le, dokler ni bila tudi sama razrešena. Glede na četrti odstavek 104. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 8. člena Pravilnika je namreč razrešeni upravitelj dolžan pavšalno nadomestilo po razrešitvi vrniti v stečajno maso. Upravitelj ni upravičen do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov pred njim razrešenega upravitelja, če je tudi sam razrešen. Do pavšalnega nadomestila za prevzem poslov je upravičen le upravitelj, ki stečajni postopek zaključi. V primeru drugačne razlage navedenih določil, to je če bi pavšalno nadomestilo prejel vsak razrešeni upravitelj in bi se skupna višina nagrad v postopku z vsakim razrešenim oziroma na novo imenovanim upraviteljem povišala za 5 %, bi to pomenilo, da se za enak znesek zmanjša višina razdelitvene mase, kar pa ni v skladu s temeljnim načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov v smislu 47. člena ZFPPIPP.

11. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je upraviteljica pridobila pravico do pavšalnega nadomestila in sedaj te pravice ne more brez izrecne zakonske podlage ali odločbe izgubiti. Zakon namreč določa (ob smiselni uporabi četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP in drugega odstavka 8. člena Pravilnika), da mora razrešena upraviteljica pavšalno nadomestilo vrniti v stečajno maso, v skladu s prvim odstavkom 15. člena Pravilnika pa to nadomestilo lahko zahteva novi upravitelj. Iz navedenega je razvidno, da sodišče prve stopnje ni določb Pravilnika razlagalo mimo določb petega odstavka 104. člena ZFPPIPP, kot očita pritožba, saj ta pozablja, da se po četrtem odstavku istega člena nagrada razrešenega upravitelja zmanjša za pavšalno nadomestilo na račun novega upravitelja.

12. Ni relevantna pritožbena navedba v smeri, da je treba vso prejeto nagrado (prvega) razrešenega upravitelja vključno s pavšalnim nadomestilom za prevzem poslov izterjati nazaj in tako razdelitvena masa ne bo zmanjšana. Tudi če bi prišlo do izterjave od prvega razrešenega upravitelja A. A., do pavšalnega nadomestila ne bi bila upravičena razrešena upraviteljica B. B., pač pa nova upraviteljica C. C. V nasprotnem primeru bi prišlo do neupravičenega zmanjšanja razdelitvene mase in oškodovanja upnikov. Prav tako ni podlage za pritožbeno navedbo, da se 10 % zadržanih sredstev razdeli vsaki upraviteljici v višini 5 %, saj je ta predlog preuranjen, ker končno poročilo še ni bilo predloženo (2. točka drugega odstavka 104. člena in 375. člen ZFPPIPP). Pritožnica se sklicuje na primer sklepa prvostopenjskega sodišča, ki pa ga ne predloži. En sam sklep sodišča prve stopnje tudi ne more predstavljati relevantne sodne prakse.

13. Pritožbeno sodišče je s tem presodilo navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, z nebistvenimi pa se mu ni potrebno ukvarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da so pritožbeni razlogi neutemeljeni, prav tako pa niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

26.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 239/2016
• VSL sklep Cst 360/2011
• VSL sklep Cst 321/2013