VSL sklep I Cp 2359/93

Jedro

Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko je v skladu z določilom čl. 109 ZPP predlagatelja pozvalo, da v določenem roku 15 dni vlogo popravi tako, da navede tudi nasprotno stranko, poleg tega pa da predloži tudi izpisek iz zemljiške knjige (čeprav bi ga moralo pozvati tudi še za predložitev sklepa o dedovanju po upravičencu, ker zahtevo vlaga kot pravni naslednik upravičenca - člen 62/2 točka c ZDen).

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlagateljevo vlogo z dne 15.12.1992, označeno kot zahteva za denacionalizacijo. Svojo odločitev je obrazložilo z ugotovitvijo, da predlagatelj ni izpolnil naročila sodišča v sklepu z dne 6.8.1993, potrjenim s sklepom Višjega sodišča z dne 14.10.1993, saj ni navedel nasprotnega udeleženca - zavezanca v tem postopku - niti predložil zemljiškoknjižnih izpiskov za parcele, katerih vračilo zahteva.

Proti temu sklepu se je pritožil predlagatelj, ki navaja, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno, da je pritožnik že dne 26.8.1992 vložil zahtevek za izstavitev historičnega izpiska iz zemljiške knjige. Le-tega pa mu zemljiška knjiga D. neupravičeno ne izstavi.

Sodstvo je dolžno pritožniku omogočiti glede na njegove deklarirane pravice, da se mu izstavi zahtevana listina, ki jo bo takoj zatem predložil sodišču zaradi nadaljevanja postopka. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Tako v sklepu z dne 6.8.1993 kot v pritožbenem sklepu z dne 14.10.1993 je bilo predlagatelju podrobno pojasnjeno, da je dolžan navesti nasprotnega udeleženca v tem postopku, torej zavezanca, od katerega zahteva vrnitev nepremičnin. Predlagatelju je torej treba ponovno povedati, da v nepravdnem postopku uporablja sodišče glede na določilo 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86) določbe Zakona o pravdnem postopku. To se nanaša tudi na določilo čl. 106 ZPP, ki navaja, kaj mora vsebovati tožba, v nepravdnem postopku torej predlog, da se lahko obravnava. Predvsem mora vsebovati navedbo sodišča, strank in spornega predmeta. V predlagateljevem predlogu ni navedbe nasprotne stranke, kar je torej v nasprotju s citiranim zakonskim določilom. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko je v skladu z določilom čl. 109 ZPP predlagatelja pozvalo, da v določenem roku 15 dni vlogo popravi tako, da navede tudi nasprotno stranko, poleg tega pa da predloži tudi izpisek iz zemljiške knjige (čeprav bi ga moralo pozvati tudi še za predložitev sklepa o dedovanju po upravičencu, ker zahtevo vlaga kot pravni naslednik upravičenca - člen 62/2 točka c Zakona o denacionalizaciji). Tožnik zahtevi sodišča ni sledil, marveč se je proti sklepu pritožil, kot rečeno pa je bil ta sklep potrjen s pritožbenim sklepom z dne 14.10.1993. Kljub temu predlagatelj svojega predloga ni dopolnil, kakor je bil k temu pozvan, zato je sodišče prve stopnje po preteku roka 15 dni od predlagateljevega prejema drugostopne odločbe izdalo izpodbijani sklep, s katerim je njegovo vlogo zavrglo. Predlagatelj pa tudi v svoji pritožbi zoper slednji sklep ne navede, proti komu je vložil predlog za denacionalizacijo. Njegove vloge torej ni mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo čl. 109/4 ZPP, ko je tožnikov predlog zavrglo. Pritožbo je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti.

Datum zadnje spremembe:

25.08.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2371/2017-10
• Sodba U 1571/95
• UPRS Sodba III U 242/2017-10