VSL sklep Cst 239/2016

Jedro

Pritožnik je v otvoritvenem poročilu navedel terjatve do povezanih družb in dana posojila povezanim družbam v višini 9.087.314,83 EUR. Hkrati je podal pojasnilo, da je verjetnost poplačila teh terjatev minimalna. Takšnega pojasnila ni mogoče razumeti drugače, kot da je sam pritožnik pri sestavi otvoritvenega poročila podal utemeljitev, da te terjatve nimajo realne vrednosti, kot jo je prikazal v smislu pogodbene vrednosti. Tako prikazana vrednost terjatev stečajnega dolžnika v otvoritvenem poročilu zato ne more služiti kot ustrezna postavka, od katere bi si stečajni upravitelj smel obračunati nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno odločalo o ugovoru upnika B. bančna podružnica, zoper sklep o nagradi razrešenega upravitelja v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za otvoritveno poročilo, ki ga je izdelal razrešeni stečajni upravitelj. Pritožbeno sodišče je namreč v tem obsegu s sklepom Cst 712/2015 z dne 2. 12. 2015 (redna št. 258) na pritožbo razrešenega upravitelja (redna št. 250) razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča v sklepu z dne 16. 11. 2015 (redna št. 243). Pritožbeno sodišče je v ponovljenem postopku s sklepom z dne 18. 2. 2016 (redna št. 272) odločilo, da je razrešeni upravitelj G. Z. upravičen do nagrade (1. točka izreka). Nadomestilo upravitelja za otvoritveno poročilo je odmerilo v višini 2.516,46 EUR bruto (2. točka izreka). Odločilo je, da ima razrešeni upravitelj pravico do plačila 90% zneska nadomestila iz 2. točke izreka (3. točka izreka).

2. Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča je v pritožbenem roku vložil pritožbo razrešeni upravitelj G. Z. in prvostopenjskemu sodišču primarno očital zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijano 2. točko izreka spremeni tako, da mu prizna še razliko do prijavljenega zneska nagrade v višini 11.603,77 EUR bruto v višini dodatnih 9.087,31 EUR bruto.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku ponovno odločalo o ugovoru upnika zoper sklep z dne 5. 10. 2015 (redna št. 226) s katerim je bilo upravitelju odmerjeno nadomestilo za otvoritveno poročilo v višini 11.603,77 EUR bruto. Iz zapisa izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno, da je sodišče odločalo v ugovornem postopku, temveč je prej sklepati, kot da je sodišče ponovno samostojno odmerjalo nagrado stečajnemu upravitelju. Vendar takšna pomanjkljivost ne onemogoča preizkusa pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča in jo lahko prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju tudi odpravi z ustreznim popravnim sklepom. Predmet pritožbenega preizkusa je zato odločitev iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjsko sodišče drugače odmerilo višino nadomestila za otvoritveno poročilo razrešenega upravitelja in na ta način ugodilo ugovoru upnika zoper sklep z dne 5. 10. 2015 (redna št. 226).

5. Za odločitev o utemeljenosti pritožbe je ključna presoja pravilnosti uporabe določbe drugega odstavka 5. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/2008 do 92/2014 – v nadaljevanju Pravilnik). Pritožnik je v obračunu nagrade z dne 26. 8. 2015 predlagal iz naslova izdelave otvoritvenega poročila nagrado v bruto znesku 11.603,77 EUR, čemur je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 5. 10. 2015 (redna št. 226) tudi sledilo. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče prvotno odmerjeno nagrado korigiralo tako, da je razrešenemu stečajnemu upravitelju iz tega naslova priznalo nagrado zgolj v višini 2.516,46 EUR bruto. Razlika je utemeljena na okoliščini, da prvostopenjsko sodišče pri obračunu nagrade kot vrednost premoženja ni upoštevalo postavke terjatev v otvoritvenem poročilu v višini 9.087.314,83 EUR ob upoštevanju pojasnila novega stečajnega upravitelja, da bi morala biti vrednost premoženja stečajnega upravitelja ocenjena po kriteriju čiste iztržljive vrednosti, ne pa po pogodbeni vrednosti.

6. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ureja odmero in plačilo nagrade upravitelja v 104. členu in pri tem napotuje na podzakonski predpis. Pravilnik kot temeljno merilo za obračun nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila določa sorazmerje med vrednostjo premoženja, ki ga izkazuje otvoritveno poročilo in samo nagrado. Ta kriterij je razumen ob upoštevanju, da naj bi vrednost premoženja v otvoritveni bilanci nakazovala obseg razpoložljivih sredstev, ki bodo na razpolago za poplačilo upnikov iz stečajne mase. S tem naj bi bila razumno ustvarjena korelacija tudi med višino nadomestila in predvidenim poplačilom upnikov iz stečajne mase.

7. Pritožnik v pritožbi izhaja iz izhodišča, da prvostopenjsko sodišče pri odmeri nagrade ni upoštevalo vrednosti premoženja, kot je bila prikazana v otvoritveni bilanci stanja, ki jo je izdelal v skladu z veljavnimi slovenskimi računovodskimi standardi. Pri tem se sklicuje na dopustna dva enakovredna načina vrednotenja sredstev po pogodbeni ali po čisti iztržljivi vrednosti (SRS št. 37.11). Sam je pri izdelavi otvoritvene bilance upošteval pogodbeno vrednost terjatev, po kateri je bil tudi izveden denarni tok, medtem, ko se sodišče prve stopnje sklicuje na stališče novega upravitelja, ki zagovarja kot primeren način ovrednotenja terjatev le na podlagi čiste iztržljive vrednosti, ki bi v konkretnem primeru morala biti znižana na nič.

8. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je pritožnik v otvoritvenem poročilu (redna št. 128) navedel terjatve do povezanih družb in dana posojila povezanim družbam v višini 9.087.314,83 EUR. Hkrati pa je podal pojasnilo, da je verjetnost poplačila teh terjatev minimalna. Takšnega pojasnila ni mogoče razumeti drugače, kot da je sam pritožnik pri sestavi otvoritvenega poročila podal utemeljitev, da te terjatve nimajo realne vrednosti, kot jo je prikazal v smislu pogodbene vrednosti. Tej oceni je v svojem mnenju in pojasnilu v celoti pritrdil tudi novi stečajni upravitelj. Tako prikazana vrednost terjatev stečajnega dolžnika v otvoritvenem poročilu zato ne more služiti kot ustrezna postavka, od katere bi si stečajni upravitelj smel obračunati nagrado za izdelavo otvoritvenega poročila. Tako opredeljena vrednost premoženja stečajnega dolžnika, ki je hkrati že ob izdelavi poročila ocenjena kot brez realne vrednosti, zato ne služi namenu prikaza realne vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, temveč lahko služi zgolj namenu napihovanja osnove za odmero nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila. Odmera nadomestila na podlagi takšne osnove bi bila zato v nasprotju z merilom iz 5. člena pravilnika, to je sorazmerjem med nadomestilom in realno vrednostjo premoženja stečajnega dolžnika.

9. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje brez zakonske podlage dopolnjevalo otvoritveno poročilo. Okoliščine, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče namreč izhajajo že iz navedb samega pritožnika v otvoritvenem poročilu, ki ga je izdelal 31. 7. 2014 (redna št. 128). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od že zavzetega stališča v sodni praksi in se pri tem sklicuje na utemeljitev pritožbenega sodišča v obrazložitvi sklepa Cst 120/2016 z dne 24. 2. 2016. Obravnavani primer se od primerljive zadeve (Cst 120/2016) v bistvenem loči po tem, da je v obravnavani zadevi že sam pritožnik kot upravitelj ob izdelavi otvoritvene bilance podal oceno o neizterljivosti terjatev, zato stališča, ki je bilo zavzeto v primerljivi zadevi ni mogoče prenašati na obravnavano zadevo, v kateri so podane druge dejanske okoliščine.

10. Pritožnik s pritožbo ne more uspeti niti s pavšalnim sklicevanjem na zavzeta stališča v kazenskem postopku, ki naj bi tekel pred Okrožnim sodiščem v Kopru in na stališča izvedenke v izvedenskem mnenju, saj izvedensko mnenje ni niti priloženo niti ni jasno na kakšne dejanske okoliščine naj bi se izvedensko mnenje nanašalo.

11. Pritožbeno sodišče je tako odgovorilo na bistvene in relevantne pritožbene očitke. Iz že pojasnjenih razlogov je zato sklepati, da je prvostopenjsko sodišče postopalo skladno z določili Pravilnika in drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP, ko pri odmeri nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila ni upoštevalo postavke premoženja stečajnega dolžnika, za katero je sam pritožnik ob izdelavi otvoritvenega poročila ocenil, da je brez realne vrednosti. Tako se izkaže, da je odmerjena nagrada s strani prvostopenjskega sodišča skladna z merilom iz prvega in drugega odstavka 5. člena Pravilnika, kot je računsko prikazano v predzadnjem odstavku tretje strani obrazložitve izpodbijanega sklepa.

12. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

19.08.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 357/2016
• VSL sklep Cst 541/2014
• VSL sklep Cst 187/2016