<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba VII Kp 21280/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2016:VII.KP.21280.2014
Evidenčna številka:VSL0023472
Datum odločbe:25.05.2016
Senat, sodnik posameznik:Alenka Gregorc Puš (preds.), Mitja Šinkovec (poroč.), Milena Jazbec Lamut
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov v opisu kaznivega dejanja - goljufivi namen - ustvarjanje zmotne predstave ali prikrivanje dejanskih okoliščin - puščanje v zmoti - kršitev kazenskega zakona

Jedro

Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbi zagovornika obdolženca A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obdolženega A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je zato, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil drugega v zmoto in ju s tem zapeljal, da sta v škodo svojega premoženja nekaj storila, s tem, da je

1. dne 1. 10. 2013 na naslovu V. zagotavljal B. B., da mu bo iz tujine izdobavil osebno vozilo znamke VW Touran letnik 2010, če mu predhodno izroči denar za nakup vozila v višini 8.500,00 EUR, čemur je B. B. verjel in mu je dne 1. 10. 2013 za nakup predmetnega vozila izročil gotovino v višini 8.500,00 EUR, nato pa dne 16. 1. 2014, ko mu je zagotovil, da bo namesto vozila znamke VW Touran izdobavil vozilo znamke VW Passat za znesek 9.100,00 EUR, izročil še 1.000,00 EUR, nato pa dne 13. 2. 2014, ko mu je zatrjeval, da mora za prevoz vozila v Slovenijo plačati tudi stroške izročil še 2.000,00 EUR, po prejemu denarja pa mu nobenega od naročenih vozil ni izdobavil, od prejetega denarja pa mu je vrnil v mesecu decembru 2013 le znesek 1.000,00 EUR tako, da si je na njegovo škodo pridobil za 10.500,00 EUR protipravne premoženjske koristi.

2. Dne 6. 12. 2013 na Z. zagotavljal C. C., da mu bo izdobavil z njegove strani že rezervirano vozilo znamke Audi A4, črne barve, letnik 2010, za kupnino v višini 14.500,00 EUR in da le še čaka, da v kratkem prejme tovorno vozilo za naložitev zgoraj omenjenega osebnega vozila zaradi prevoza v Republiko Slovenijo; pod pogojem, da mu izroči celotno kupnino za vozilo, hkrati mu je tudi obljubljal, da v kolikor ne pride do izdobave tega vozila, da mu bo prejeto kupnino vrnil, zaradi tega pa je pri C. C. ustvaril zmotno predstavo, da mu dejansko vozilo izdobavil ali pa mu bo v nasprotnem primeru izročeno kupnino vrnil, zaradi česar mu je C. C. še istega dne izročil 14.500,00 EUR, nakar mu obljubljenega vozila ni izdobavil, saj se mu je izgovoril, da vozilo znamke Audi A4, črne barve ni bilo takšno, kot je bilo oglaševano preko spleta, navkljub temu pa mu prejetega denarja ni vrnil, saj tega namena ni imel, tako da si je na škodo C. C. pridobil za 14.500,00 EUR protipravne premoženjske koristi,

s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca B. B. in C. C. s premoženjskopravnima zahtevkoma napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za prvo kaznivo dejanje določilo kazen 10 mesecev zapora, za drugo kaznivo dejanje 1 leto zapora, nato pa mu določilo enotno kazen 1 leto in 8 mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi 4 let ne bo storil novega kaznivega dejanja, in pod posebnim pogojem, da obdolženi v roku 2 let po pravnomočnosti sodbe oškodovancema plača njun premoženjskopravni zahtevek – B. B. 10.500,00 EUR, C. C. pa 14.500,00 EUR. Obdolžencu je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer pričnino v znesku 3,70 EUR, sodno takso ter potrebne izdatke oškodovancev, kar bo odmerjeno s posebnim sklepom, oškodovanca B. B. pa je s presežkom njegovega premoženjskopravnega zahtevka napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in obdolženca spozna za nedolžnega oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo po uradni dolžnosti.

4. Ob odločanju o pritožbi obdolženčevega zagovornika je pritožbeno sodišče ugotovilo, da konkretni opis obdolžencu očitanih kaznivih dejanj v izreku sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.

5. V sodbi, s katero sodišče obdolženca spozna za krivega, morajo biti v dejanskem opisu očitanega kaznivega dejanja navedena tista dejstva in okoliščine, ki v okviru historičnega dogodka predstavljajo subjektivne in objektivne zakonske znake kaznivega dejanja.(1) Pri konkretizaciji tistega, kar se obdolžencu očita kot kaznivo, ni pomembno, ali je abstrakten opis dejanja sploh podan, niti ali so v abstraktnem opisu zakonski znaki kaznivega dejanja navedeni, pač pa morajo abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajati iz konkretiziranega opisa obdolženčevega ravnanja.(2) Opis kaznivega dejanja pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe je s tega vidika pomanjkljiv, saj ne konkretizira abstraktnega zakonskega znaka lažnivega prikazovanja oziroma prikrivanja dejanskih okoliščin ter s tem obdolženčevega goljufivega namena. V njem namreč ni navedeno, da bi obdolženec od oškodovanca B. B., ko mu je obljubil dobavo prvega in drugega osebnega vozila, s svojim ravnanjem skušal denar izvabiti z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Iz opisa so razvidni le tipični znaki civilnopravnega razmerja, ki so v tem, da sta se obdolženec in B. B. dogovorila sprva za nakup VW Tourana, nato VW Passata, pri čemer je B. B. obdolžencu predhodno izročil denar za nakup vozila in ob tem verjel, da mu bo obdolženec vozila dobavil. To pa za obstoj kaznivega dejanja ne zadošča saj je potrebno v opisu dejanja natančno navesti tista obdolženčeva ravnanja, ki so pripeljala do oškodovančeve zmote, na osnovi katere je slednji obdolžencu izročil denar. Tudi opis kaznivega dejanja pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, saj iz njega ni mogoče razbrati, katere lažne trditve o dejanskih okoliščinah je obdolženec navedel oškodovancu C. C. oziroma v čem je bil C. C. v zmoti, katero je obdolženec kasneje izkoristil z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist. Drugo kaznivo dejanje je, enako kot prvo, opisano kot civilnopravno razmerje, brez konkretizacije nujnega elementa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja – preslepitvenega (goljufivega) namena. Pri obeh dejanjih sicer potrebni zakonski znaki izhajajo iz obrazložitve, vendar s tem pomanjkljivosti v dejanskem opisu ne morejo biti sanirane. Za pravno opredelitev dejanja je namreč bistvenega pomena konkreten opis posameznikovega ravnanja v dispozitivu sodne odločbe, v katerem morajo biti zakonski znaki kaznivega dejanja čimbolj natančno opredeljeni(3), obrazložitev pa je prek dokazne ocene namenjena utemeljitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja v izreku in ne njihovemu dodajanju.

6. Dejanski opis obdolžencu očitanih kaznivih dejanj v izreku izpodbijane sodbe predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe, torej kršitev civilnopravne obveznosti, ki ne pomeni kaznivega dejanja.(4) Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP oba oškodovanca z njunima premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo, in skladno s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun ter pritožbenih navedb niti ni preverjalo.

-------------

Op. št. (1): 1. točka 1. odstavka 359. člena ZKP.

Op. št. (2): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 7786/2014 z 21. 1. 2016.

Op. št. (3): Horvat, Š.:

Zakon o kazenskem postopku s komentarjem

, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 746.

Op. št. (4): Glej Deisinger, M.:

Kazenski zakonik s komentarjem – Posebni del

, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 407 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 219/2011 z 11. 2. 2016.


Zveza:

KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.07.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk1NzE0