VSL sodba VII Kp 53290/2014

Jedro

Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi tega z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga v tem pušča v zmoti.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obdolženi A. A. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je zato, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil drugega v zmoto in ga s tem zapeljal, da je v svojo škodo nekaj storil, s tem da je

točno neugotovljenega dne okoli 20. 8. 2014 zagotavljal B. B., da mu bo iz A. izdobavil avtobus znamke V., tip X, št. šasije X, pod pogojem, da mu vnaprej izroči 2.500,00 EUR kot garancijo za nakup avtobusa, ko pa mu je v prepričanju, da mu bo avtobus izdobavil, B. B. v ... izročil 2.500,00 EUR, pa mu vozila ni izdobavil, denarja pa tudi ni vrnil, zaradi česar si je na škodo B. B. s.p. pridobil za 2.500,00 EUR protipravne premoženjske koristi,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1).

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in mu izreklo kazen 4 mesece zapora. Obdolžencu je odvzelo premoženjsko korist v znesku 2.500,00 EUR, ki jo je dolžan plačati na račun sodišča v roku 30 dni po pravnomočnosti izpodbijane sodbe ter mu na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke oškodovanca, ki bodo odmerjeni po pravnomočnosti izpodbijane sodbe.

2. Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP ter odločbe o kazenski sankciji po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZKP pritožil obdolženčev zagovornik in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo spremenilo po uradni dolžnosti.

4. Ob odločanju o pritožbi obdolženčevega zagovornika je pritožbeno sodišče ugotovilo, da konkretni opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje izvrši tisti, ki zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Storilčevo ravnanje pri tem je posebej motivirano, saj storilec ravna s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri čemer slednje skuša doseči z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin pri oškodovancu. Prva oblika izvršitve tega kaznivega dejanja, torej ustvarjanje zmotne predstave pri oškodovancu, je posledica storilčevih lažnih trditev o dejanskih okoliščinah, pri drugi obliki pa storilec izkoristi že obstoječo oškodovančevo zmoto, ki jo bodisi podkrepi s svojim aktivnim ravnanjem ali pa oškodovancu le pasivno ne razkrije tistega, kar bi mu bil glede na njuno medsebojno razmerje dolžan pojasniti in ga s tem pušča v zmoti.

5. V sodbi, s katero sodišče obdolženca spozna za krivega, morajo biti v dejanskem opisu očitanega kaznivega dejanja navedena tista dejstva in okoliščine, ki v okviru historičnega dogodka predstavljajo subjektivne in objektivne zakonske znake kaznivega dejanja.(1) Pri konkretizaciji tistega, kar se obdolžencu očita kot kaznivo, ni pomembno, ali je abstrakten opis dejanja sploh podan, niti ali so v abstraktnem opisu zakonski znaki kaznivega dejanja navedeni, pač pa morajo abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja izhajati iz konkretiziranega opisa obdolženčevega ravnanja.(2) V opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe je navedeno, da naj bi obdolženi 20. 8. 2014 B. B. zagotavljal, da mu bo iz A. dobavil avtobus znamke V., tip X, pod pogojem, da mu B. B. vnaprej izroči 2.500,00 EUR kot garancijo za nakup, ko pa mu je B. B. omenjenega dne v ... znesek 2.500,00 EUR izročil, mu obdolženi avtobusa ni dobavil in denarja ni vrnil, vsled česar si je obdolženi na škodo B. B. s.p. pridobil 2.500,00 EUR protipravne premoženjske koristi. Tak opis kaznivega dejanja ne konkretizira abstraktnega zakonskega znaka lažnivega prikazovanja oziroma prikrivanja dejanskih okoliščin ter s tem obdolženčevega goljufivega namena, saj ne opisuje, da bi obdolženec od oškodovanca pridobil denar z ustvarjanjem zmotne predstave ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Slednje je sicer na prvi pogled razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe (ter dokaznega gradiva), vendar s tem pomanjkljivosti v dejanskem opisu kaznivega dejanja ne morejo biti sanirane. Za pravno opredelitev dejanja je namreč bistvenega pomena konkreten opis posameznikovega ravnanja v dispozitivu sodne odločbe, v katerem morajo biti zakonski znaki kaznivega dejanja čimbolj natančno opredeljeni,(3) obrazložitev pa je prek dokazne ocene namenjena utemeljitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja v izreku in ne njihovemu dodajanju.

6. Dejanski opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe, torej kršitev civilnopravne obveznosti, ki ne pomeni kaznivega dejanja.(4) Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, ter na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP tudi odločilo, da stroki kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun ter pritožbenih navedb niti ni presojalo.

-------------

Op. št. (1): 1. točka 1. odstavka 359. člena ZKP.

Op. št. (2): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 7786/2014 z 21. 1. 2016.

Op. št. (3): Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 746.

Op. št. (4): Glej Deisinger, M.: Kazenski zakonik s komentarjem – Posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 407 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 219/2011 z 11. 2. 2016.

Datum zadnje spremembe:

22.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sodba VII Kp 21280/2014
• VSL sklep II Kp 18802/2014
• VSC Sodba II Kp 15123/2016