VSL sklep Cst 293/2016

Jedro

Določilo drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP vsebuje opis treh abstraktnih dejanskih stanov za obstoj domneve, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Za presojo nastopa nelikvidnosti konkretnega dolžnika torej ni potrebno, da so kumulativno podani vsi trije abstraktni dejanski stanovi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (zap. št. 14) je sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom (1. točka izreka), ugotovilo, da je bil dolžnik ob izdaji sklepa vpisan v poslovnem registru RS kot podjetnik oziroma zasebnik A. A. s. p. (2. točka izreka), za upraviteljico imenovalo C. C. (3. točka izreka), za katero je ugotovilo, da je kot odvetnica vpisana v poslovni register (4. točka izreka).

2. Proti temu sklepu je dolžnik vložil pravočasno pritožbo (25). Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 339. člena ZPP in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Podrejeno pa je predlagal, naj pritožbeno sodišče samo odpravi postopkovne kršitve in pritožnika zasliši.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je predlagatelj postopka B. B. d. d. z listinami dokazal, da ima do dolžnika terjatev, zaradi katere teče izvršilni postopek. Proti njemu je bil 8. 3. 2011 izdan sklep o izvršbi In 5/2011, ki je postal pravnomočen 5. 4. 2011, upnikova terjatev pa tja do 29. 11. 2015 še ni bila poplačana. Povzelo je upnikove navedbe, da je ob zapadlosti terjatve 30. 7. 2010 dolžnikov dolg znašal 101.308,22 EUR, 29. 12. 2015 pa 81.384,63 EUR. Ker so po podatkih zadnje objavljene bilance 31. 12. 2014 obveznosti dolžnika znašale 241.763,00 EUR, upnikova obveznost do dolžnika predstavlja 33,65% vseh dolžnikovih obveznosti. To pa presega 20 % zneskov vseh dolžnikovih obveznosti, izkazanem v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, kar po 1. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP zadošča za domnevo, da je dolžnik nelikviden.

5. Presoji, da je zgoraj povzeta pravna domneva o dolžnikovi trajni nelikvidnosti podana, pritožnik v pritožbi ni nasprotoval. Trdil je le, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ZPP, ker dolžnika ni zaslišalo.

6. Tako pritožbeno stališče je pravno zmotno. Pritožnik namreč ni navedel, katero pravno odločilno dejstvo je sodišče prve stopnje zato, ker ga ni zaslišalo, napačno ali nepopolno ugotovilo niti za razjasnitev katerega pravno pomembnega dejstva naj bi bilo dolžnikovo zaslišanje sploh pomembno. Dokaznih pravil ZPP ne pozna. Ta zakon ne vsebuje prav nobenega določila, iz katerega bi izhajalo, da mora sodišče zasliševati stranke tudi v primeru, če se do pravno odločilnih dejstev dokoplje z izvedbo drugih dokazov.

7. Določilo drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP vsebuje opis treh abstraktnih dejanskih stanov za obstoj domneve, da je dolžnik postal trajneje nelikviden.(1) Za presojo nastopa nelikvidnosti konkretnega dolžnika torej ni potrebno, da so kumulativno podani vsi trije abstraktni dejanski stanovi. Ker že obstoja prve, v 4. točki te obrazložitve opisane domneve dolžniku ni uspelo izpodbiti, se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem ali se šteje, da je dolžnik za trajneje nelikviden tudi po preostalih dveh domnevah. V zvezi s tem je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zapisalo, da dolžnik ni predlagal dokazov, ki potrjujejo njegove navedbe, po drugi strani pa je navedlo, da dokazov, ki jih je dolžnik predlagal, ni izvedlo, ker naj bi bilo dejansko stanje s podatki v spisu dovolj pojasnjeno, neutemeljena.

8. Kot rečeno, je za presojo, da je dolžnik trajneje nelikviden že na podlagi prve domneve, povsem irelevantno, ali je nelikviden tudi na podlagi tretje alineje. Zato je nepomembno, ali drži njegova pritožbena navedba, da poseduje bančno kartico. Če bi ga sodišče prve stopnje pozivalo, naj fotokopijo te bančne kartice predloži, ker se je v ugovoru nanjo skliceval, pa jo je pozabil predložiti, bi le po nepotrebnem odlašalo začetek tega stečajnega postopka.

9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da v pritožbi zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določil postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo. V čem naj bi nepravilno ugotovilo dejansko stanje, pa pritožnik ni pojasnil. Prav tako ni pojasnil, zakaj naj bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Iz tega sledi, da je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ni zasledilo nobenih uradno upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------

Op. št. (1): Drugi odstavek 14. člena ZFPPIPP: 2) Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:

1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

- če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali

- če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali

- če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi

Datum zadnje spremembe:

19.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 176/2020
• VSL Sklep Cst 193/2020
• VSL Sklep Cst 525/2019