<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 256/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.256.2016
Evidenčna številka:VSL0073763
Datum odločbe:20.04.2016
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Nada Mitrović
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - končanje postopka - upravičeni predlagatelj - dolžnik kot predlagatelj - procesna legitimacija dolžnika - zavrženje predloga dolžnika za končanje postopka osebnega stečaja

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je bilo pri presoji predloga dolžnika za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja najprej dolžno preizkusiti, ali ZFPPIPP dolžniku daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja in posledično za meritorno obravnavanje takega njegovega predloga. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je tudi v postopku osebnega stečaja po 375. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP procesna legitimacija za vložitev predloga za končanje stečajnega postopka priznana le upravitelju, ki mora sodišču predložiti končno poročilo. Pravilno je tudi ugotovilo, da dolžnik po začetku stečajnega postopka nima več možnosti vpliva na sam tek in zaključek stečajnega postopka, ker dolžnik po začetku stečajnega postopka po šestem odstavku 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP tudi v postopku osebnega stečaja ne more več umakniti predloga za začetek stečajnega postopka, saj to lahko stori le do začetka stečajnega postopka. S sklicevanjem na namen postopka osebnega stečaja določen v prvem odstavku 382. člena ZFPPIPP, in sicer, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, je odgovorilo tudi na dolžnikovo zmotno stališče, da se postopek osebnega stečaja vodi le zaradi odpusta obveznosti dolžniku.

Prvostopenjsko sodišče je s tem v zadostni meri dolžniku obrazložilo, da mu procesne legitimacije za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja ne more priznati, ker mu take legitimacije ne prizna zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog dolžnika za končanje postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik „iz vseh pritožbenih razlogov“ in smiselno predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik zmotno meni, da izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen, zaradi česar naj bi bila kršena njegova pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in 22. člen Ustave.

5. Prvostopenjsko sodišče je bilo pri presoji predloga dolžnika za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja najprej dolžno preizkusiti, ali ZFPPIPP dolžniku daje procesno legitimacijo za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja in posledično za meritorno obravnavanje takega njegovega predloga. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je tudi v postopku osebnega stečaja po 375. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP procesna legitimacija za vložitev predloga za končanje stečajnega postopka priznana le upravitelju, ki mora sodišču predložiti končno poročilo. Pravilno je tudi ugotovilo, da dolžnik po začetku stečajnega postopka nima več možnosti vpliva na sam tek in zaključek stečajnega postopka, ker dolžnik po začetku stečajnega postopka po šestem odstavku 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP tudi v postopku osebnega stečaja ne more več umakniti predloga za začetek stečajnega postopka, saj to lahko stori le do začetka stečajnega postopka. S sklicevanjem na namen postopka osebnega stečaja določen v prvem odstavku 382. člena ZFPPIPP, in sicer, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, je odgovorilo tudi na dolžnikovo zmotno stališče, da se postopek osebnega stečaja vodi le zaradi odpusta obveznosti dolžniku.

6. Prvostopenjsko sodišče je s tem v zadostni meri dolžniku obrazložilo, da mu procesne legitimacije za vložitev predloga za končanje postopka osebnega stečaja ne more priznati, ker mu take legitimacije ne prizna zakon. Ne gre zgolj za mehanično subsumiranje konkretne situacije v zakonske določbe, pač pa vedno tudi za vrednostno presojo posamezne zakonske določbe. Če namreč sodišče presodi, da je posamezna zakonska določba ustavno sporna, je dolžno po 156. Ustave pri Ustavnem sodišču sprožiti postopek za oceno ustavnosti. Sodišče prve stopnje citiranih določil ZFPPIPP, na katere je oprlo svojo odločitev, očitno ni presodilo kot ustavno spornih. Kot takih jih ni prepoznalo niti pritožbeno sodišče.

7. Obvezen organ postopka zaradi insolventnosti je upravitelj (prvi odstavek 116. člena ZFPPIPP), ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). V koliziji interesov stečajnega dolžnika in njegovih upnikov, je torej upravitelj pooblaščen in zavezan k zastopanju interesov upnika in ne dolžnika. Ker je namen izvedbe stečajnega postopka čim boljše poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika, so upravitelju poverjena tudi določena pooblastila, zlasti v zvezi z zastopanjem stečajnega dolžnika pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase, torej premoženja stečajnega dolžnika, ki sodi v stečajno maso in v zvezi s poplačilom upnikov iz unovčene stečajne mase. Ker stečajni postopek vodi sodišče, torej sodišče opravlja procesna dejanja, nekatera od teh (primerjaj 98. člen ZFPPIPP) pa je dolžan opravljati upravitelj, ima upravitelj položaj procesnega organa sodišča.

8. Ker je tudi v postopku osebnega stečaja namen vodenja postopka poplačilo navadnih terjatev dolžnikovih upnikov hkrati in v enakih deležih, je upravitelj tisti, ki glede na premoženje stečajnega dolžnika in unovčljivost premoženja presodi, ali je smiselno končati postopek osebnega stečaja. Ker pa mora sodišču za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka (prvi odstavek 99. člena ZFPPIPP), upravitelj tudi pri tej presoji ni popolnoma samostojen, saj mu sodnik, ki vodi postopek lahko da navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (prvi odstavek 101. člena ZFPPIPP).

9. Pritožnik zmotno meni, da tek stečajnega postopka zaradi poplačila upnikov nima nobenega smisla glede na določilo drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve zoper stečajnega dolžnika tudi po koncu stečajnega postopka. Zato tudi ni v interesu upnikov vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ker svoje terjatve lahko posamično izterjajo v za to predpisanih postopkih in ker je njihov interes, da pridejo do celotnega poplačila prvi, ne pa skupaj z drugimi upniki.

10. ZPPIPP priznava pravni interes za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in s tem status upravičenega predlagatelja tudi upnikom stečajnega dolžnika (3. točka 231. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). V praksi niso redki primeri, ko se upniki te možnosti tudi poslužijo, kljub možnosti, da bo v postopku osebnega stečaja prišlo do odpusta obveznosti in kljub namenu izvedbe postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika iz njegovega premoženja hkrati in v enakih deležih. Zato pritožbeno stališče o nesmiselnosti vodenje postopka osebnega stečaja in logika pritožnika, da bo čimprejšnje poplačilo upnikov pač odvisno od tega, kdo bo prej zoper dolžnika individualno sprožil postopek izterjave in kdo bo uspešnejši z izterjavo, spričo obrazloženega nista sprejemljiva in nista nujno v interesu pritožnikovih upnikov.

11. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene očitke, ki so bili odločilni za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZPPIPP člen 97, 97/1, 98, 99, 99/1, 101, 101/1, 116, 116/1, 231, 231-3, 232, 232/6, 375, 383, 382/1, 382/2, 383, 383/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk1Mzk0