VSL sklep Cst 246/2016

Jedro

Upravitelj je ravnal v skladu s 347. členom ZFPPIPP in predkupnega upravičenca seznanil s prodajo, vse ostalo pa je posledica materialnopravne presoje nastale situacije (zaradi morebitnega vračila odbitka davka). To pa s stališča upnikov tega postopka ne more biti diskutabilno v okviru instituta razrešitve upravitelja in ne gre za zakonski dejanski stan iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikovo zahtevo za razrešitev upravitelja iz razloga po 1. točki 118. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

2. Upnik, ki hkrati zatrjuje, da je predkupni upravičenec, je sklep izpodbijal iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutno bistvenih kršitev pravil postopka (8. in 14. točka drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava (tretji odstavek 347. člena in 1. točka 118. člena ZFPPIPP).

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik je v postopku na prvi stopnji zahteval upraviteljevo razrešitev zaradi njegovega ravnanja pri prodaji dolžnikovega premoženja - solastnega deleža 48/50 nepremičnine ID znak 000 k. o. X. Navajal je, da upravitelj s predkupnim upravičencem noče skleniti prodajne pogodbe in posledično sodišču predlagati izdaje sklepa o soglasju k taki pogodbi, čeprav so izpolnjeni vsi pogoji po 347. členu ZFPPIPP, predkupni upravičenec pa je tudi (kar štirikrat) dal izjavo iz 45. člena Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV. Upravitelj nima pristojnosti, da ocenjuje, ali predkupni upravičenec tako izjavo lahko veljavno da. Očitno upravitelja vodijo drugi razlogi, da daje prednost kupcu E. d.o.o.

6. Sodišče prve stopnje je zahtevo zavrnilo z nosilnimi razlogi: - upravitelj v zvezi z navedeno nepremičnino ravna v skladu z načelom omejevanja tveganj (228. člen ZFPPIPP); - ker zasleduje interese upnikov, ni ravnal tako, da bi huje kršil obveznosti upravitelja (kar je razlog za razrešitev iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP); - na sodišču je (končna) presoja, ali bo soglasje izdalo ali ne; - navedbe o sumljivih okoliščinah in zlorabi postopka je opredelilo kot pavšalne.

7. Sodišče med postopkom, po potrditvi načrta poteka stečajnega postopka, bdi nad delom upravitelja skozi redna poročila in obvestila upravitelja ter na upraviteljev predlog določa način prodaje in daje soglasje k prodaji, kadar je to potrebno (glej pododdelek 5.8.2 ZFPPIPP). V tem okviru in v okviru rokov, določenih v zakonu, ugotovi, ali upravitelj obveznosti v konkretni stečajni zadevi opravlja tako, kot mu to nalaga 98. člen ZFPPIPP.(1)

8. Višje sodišče se strinja z upraviteljevim stališčem v odgovoru na pritožbo, da v tej zadevi ne gre za enako dejansko stanje kot v zadevi Cst 512/2015, na katero se sklicuje pritožnik. Bistvo odločitve Cst 512/2015 je v tem, da ZFPPIPP hujših kršitev obveznosti ne določa in tudi v 1. točki 118. člena ne razmejuje med hujšimi in lažjimi kršitvami, temveč gre za pravni standard. Prav tako je šlo v tisti zadevi za opustitev aktivnosti in dolžne skrbnosti, medtem ko gre v tej zadevi za drugačno dejansko stanje.

9. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ravnanje upravitelja pri prodaji teh nepremičnin zaenkrat ne kaže na opuščeno skrbnost ali nevestno ter neprofesionalno ravnanje. Višje sodišče najprej opozarja, da gre za problem, ki je nastal le glede enega dela stečajne mase. Iz stečajnega spisa izhaja, da gre za obsežnejši stečajni postopek z vidika obsega stečajne mase. Prav tako iz spisa izhaja, da se stečajna masa unovčuje. Tudi pri tej zadevi je bil upravitelj aktiven, težava je nastala, ko se je pri upravitelju pojavilo vprašanje obveznosti vračila odbitka davka na dodano vrednost, če bo končni kupec pritožnik. Ker gre za pravno vprašanje, ki je pomembno tudi s stališča upnikov, saj utegne močno vplivati na višino unovčene stečajne mase (primerjaj 3. točko drugega odstavka 98. člena ZFPPIPP), upravitelju zgolj iz tega razloga ni mogoče očitati kršitve njegovih obveznosti. Upravitelj tudi ni kršil pravil stroke, ki se nanaša na predkupnega upravičenca, saj je izpeljal postopek, kot to zahteva tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP in je predkupnemu upravičencu omogočil, da svojo predkupno pravico tudi uveljavlja. Upravitelj je 10. 8. 2015 (PD 899) tudi že podal predlog za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem E. d.o.o., sodišče je na upniški odbor naslovilo zahtevo za soglasje. Skratka, upravitelj je bil v zvezi z unovčenjem stečajne mase aktiven. Ali je njegovo stališče pravilno, ali predkupna pravica obstoji in o učinkih izjave iz 45. člena ZDDV, pa ne more biti predmet presoje sodišča v okviru instituta razrešitve upravitelja. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da bo o soglasju k prodajni pogodbi končno reklo sodišče. Višje sodišče zato v tej fazi postopka ne odgovarja na tisti del pritožbenih navedb, ki se nanašajo na predkupno pravico in dano izjavo po 45. členu ZDDV.

10. Posledično se izkaže, da tudi niso podani pritožbeni razlogi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je bilo dolžno odgovoriti na vse pravno pomembne trditve pritožnika. V okviru zahteve za razrešitev upravitelja se relevantno trditveno breme giblje v okviru, kot je začrtan v 7. točki te obrazložitve. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevanega upraviteljevega večkratnega pozivanja glede izjave po 45. členu ZDDV, vendar to ne more biti pravno pomembno dejstvo. Končno je upravitelj ravnal v skladu z 347. členom ZFPPIPP in predkupnega upravičenca seznanil s prodajo, vse ostalo pa je posledica materialnopravne presoje nastale situacije (zaradi morebitnega vračila odbitka davka). To pa s stališča upnikov tega postopka ne more biti diskutabilno v okviru instituta razrešitve upravitelja in ne gre za zakonski dejanski stan iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP. Prav tako je odločitev sodišča prve stopnje obrazložena tako, da jo je bilo mogoče preizkusiti, zato ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

--------------

Op. št. (1): Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s pravili stroke, pri tem pa mora ravnati vestno in pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.

Datum zadnje spremembe:

08.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 274/2014
• VSL sklep Cst 16/2018
• sklep I U 452/2011