VSL sklep Cst 122/2016

Jedro

Oprema, na kateri pritožnik zatrjuje obstoj ločitvene pravice (na podlagi neposestne zastavne pravice), ima pravno naravo pritiklin. Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja. To pomeni, da morajo pritikline obstajati že v trenutku pridobitve zastavne pravice na nepremičnine ali pa lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine lastninsko pravico na pritiklini pridobi kasneje. V tem primeru se hipoteka avtomatično razširi na pritiklino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje 1.) zavrnilo ugovor upnika R. d.o.o., z dne 18.2.2015 zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 2.12.2015 ter 2.) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 11.1.2016 (p.d. 276).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik R. d.o.o., zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da stečajni upraviteljici naloži, da pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase objavi podrobno poročilo o postopku zbiranja zavezujočih ponudb, iz katerega bo razviden potek in izid postopka ter do tedaj odloži razdelitev posebne razdelitvene mase. Obrazloži naj tudi, na podlagi katerega seznama terjatev je bila ločitvena pravica priznana upniku DUTB d.d. Podrejeno pa predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase se smiselno uporabljajo 364. do 367. člen ZFPPIPP (10. odstavek 371. člena ZFPPIPP). Ob smiselni uporabi 366. člena ZFPPIPP je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena tega zakona in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do postopka oziroma poteka zbiranja ponudb. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev v zvezi z zavrnitvijo pritožnikovega ugovora zoper načrt razdelitve izčrpno in natančno obrazložilo, višje sodišče pa njegovo obrazložitev v izogib ponavljanju v celoti povzema.

7. Pritožnik je že v ugovoru obvestil sodišče o tem, da je pri Vrhovnem državnem tožilstvu vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 549/2015 z dne 30.9.2015, s katerim je bil potrjen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1712/2012 z dne 28.7.2015 (sklep o prodaji premičnega premoženja, v zvezi s katerimi je izdan izpodbijani sklep, p.d. 195). Trdi, da bi pri izdaji navedenega sklepa, na podlagi katerega je bilo objavljeno vabilo k zavezujočemu zbiranju ponudb z dne 7.10.2015, moralo sodišče glede načina prodaje in izhodiščnih cen za posamezno opremo pridobiti pozitivno mnenje edinega priznanega ločitvenega upnika (pritožnika).

8. Pritožnik opozarja, da upnik DUTB d.d. ločitvene pravice na opremi ni prijavil in mu tudi ni bila priznana, saj je terjatev in ločitveno pravico uveljavljal le na nepremičninah dolžnika, ne pa tudi na opremi, ki je predmet prodaje in na kateri je ločitveno pravico uveljavljal in pridobil le pritožnik.

9. Če je premoženje, ki spada v posamezno posebno razdelitveno maso, predmet več ločitvenih pravic, se terjatve, zavarovane s temi ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda (peti odstavek 371. člena ZFPPIPP).

10. Višje sodišče ugotavlja, da imata na premičninah, v zvezi s katerimi je izdan sklep o razdelitvi iz posebne razdelitvene mase, priznano ločitveno pravico DUTB d.d. in pritožnik.

11. Iz Posodobljenega seznama preizkušenih terjatev (p.d. 199) izhaja, da ima pritožnik priznano ločitveno pravico na vgrajeni opremi (Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 3647/2013), ki je pritožniku priznana v drugem vrstnem redu.

12. Višje sodišče je v sklepu Cst 14/2015 obrazložilo, da ima oprema, na kateri pritožnik zatrjuje obstoj ločitvene pravice (na podlagi neposestne zastavne pravice), pravno naravo pritikline v skladu s 17. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Hipoteka obsega tudi pritikline, ki so v lasti zastavitelja (140. člen SPZ). To pomeni, da morajo pritikline obstajati že v trenutku pridobitve zastavne pravice na nepremičnine ali pa lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine lastninsko pravico na pritiklini pridobi kasneje. V tem primeru se hipoteka avtomatično razširi na pritiklino (Primerjaj: Komentar SPZ, GV Založba, 2004, M. Tratnik, stran 123). Kot je v navedenem sklepu ugotovilo višje sodišče, je v skladu z določbo drugega odstavka SPZ ločitveno pravico pridobil tudi pravni prednik DUTB d.d. v trenutku, ko je bila oprema kot pritiklina vgrajena v nepremičnino in je pravni prednik upnika DUTB tako postal tudi lastnik pritkline.

13. V Predlogu za prodajo spornih premičnin je upraviteljica navedla, da je bila oprema, ki je predmet ločitvene pravice, v objekt vgrajena v letu 2010. Po tem, ko je bila oprema že montirana, je pravni prednik pritožnika sklenil z dolžnikom Sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na opremi. Ker je pravni prednik pritožnika ločitveno pravico pridobil po tem, ko je bila oprema že vgrajena, je pridobil ločitveno pravico v drugem vrstnem redu. Z navedenim stališčem je soglašalo višje sodišče tudi v sklepu Cst 54/2015 z dne 30.9.2015, s katerim je potrdilo sklep o prvi prodaji premičnega premoženja (ki je predmet ločitvenih pravic).

14. Po unovčenju premičnin, na katerih je priznana ločitvenima upnikoma ločitvena pravica, je sodišče prve stopnje dne 13.1.2016 na spletnih straneh AJPES objavilo upraviteljičin načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase (p.d. 276). V načrtu je upraviteljica upoštevala kot edino terjatev, ki se lahko plača iz posebne razdelitvene mase, terjatev ločitvenega upnika DUTB d.d.

15. V skladu s prvim odstavkom 371. člena ZFPPIPP se pri razdelitvi posebne razdelitvene mase upoštevajo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico na premoženju - v tem primeru na opremi - ki spada v to posebno maso, če sta bili terjatev in ločitvena pravica v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni. Upnik DUTB d.d. res ni (posebej) prijavil ločitvene pravice na premičninah, vendar je takšno prijavo obsegala že njegova prijava ločitvene pravice na nepremičninah, katerih pritikline so sporne premičnine. Ta prijava je bila pravočasna in je bila upniku DUTB d.d tudi priznana. Ker je, glede na prej obrazloženo, ločitvena pravica DUTB d.d. nastala pred ločitveno pravico pritožnika, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o poplačilu (zgolj) upnika DUTB d.d.

16. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

08.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 190/2016
• VSL sklep Cst 448/2016
• VSK sklep II Ip 433/2016