<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 27/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.27.2016
Evidenčna številka:VSL0081120
Datum odločbe:13.01.2016
Senat, sodnik posameznik:Magda Teppey (preds.), Franc Seljak (poroč.), Ladislava Polončič
Področje:STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:razrešitev upravitelja - opustitev skrbnosti - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožbena novota - neizvedba dokaza

Jedro

Očitek, da prvostopenjsko sodišče brez razloga ni izvedlo primernega dokaznega postopka, bi bil lahko utemeljen le ob predpostavki, da bi pritožnik, v zvezi z dejstvom, ki naj bi se dokazovalo, podal konkretizirane navedbe in dokazne predloge. Predlagatelj pa je v smislu dokaznega predloga podal zgolj predlog za izvedbo zaslišanja vpletenih. Takšnega dokaznega predloga ni mogoče obravnavati kot ustreznega v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 167) je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog družbenika M. K. dne 27. 5. 2015 (red. št. 157) za izločitev stečajnega upravitelja. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da je bilo v enem delu o uveljavljanih izločitvenih razlogih že odločeno s sklepom z dne 6. 3. 2015 (red. št. 126). Glede uveljavljanega drugega razloga, povezanega z dogodkom z dne 11. 5. 2015, pa je prvostopenjsko sodišče sledilo pojasnilu stečajnega upravitelja in zavrnilo navedbe predlagatelja o kršitvi skrbnosti pri predstavitvi poslovne dokumentacije stečajnega dolžnika z ene na drugo lokacijo.

2. V pritožbenem roku je predlagatelj zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo (red. št. 190) Uveljavljal je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v predlogu za izločitev stečajnega upravitelja (red. št. 157) in v pritožbi (red. št. 190) sebe opredeljuje kot družbenika stečajnega dolžnika. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je pritožnik v stečajnem postopku kot upnik prijavil terjatev (glej dopolnjen seznam preizkušenih terjatev z dne 7. 12. 2015 – red. št. 183), kar samo po sebi pritožniku daje položaj stranke v stečajnem postopku in procesno legitimacijo za vložitev pritožbe (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Zato se pritožbenemu sodišču ni potrebno opredeljevati do vprašanja ali bi bilo takšno legitimacijo pritožniku priznati zgolj na podlagi sklicevanja na položaj družbenika stečajnega dolžnika.

5. Pritožnik je v svojem predlogu z dne 27. 5. 2015 glede neskrbnega ravnanja upravitelja dne 11. 5. 2015 zatrjeval, da naj bi opustil dolžno skrbnost na ta način, da od 20. 1. 2015 dalje ni prevzel nadzora nad prostori v poslovni stavbi, v kateri se je nahajala zaklenjena poslovna dokumentacija stečajnega dolžnika, temveč naj bi nadzor nad temi prostori ohranjal predstavnik družbe D. d. o. o. V prostorih naj bi se poleg dokumentacije stečajnega dolžnika nahajala tudi poslovna dokumentacija družbe I. I., d. o. o. ter osebne stvari pritožnika in Z. K. 11. 5. 2015 pa naj bi bila Z. in M. K. seznanjena s tem, da se iz navedenih poslovnih prostorov v poslovni stavbi I. B. odnaša dokumentacija. Pritožnik je v predlogu izpostavljal naslednje očitke upravitelju:

- da upravitelj očitno niti ni prevzel prostora in so ključe tega poslovnega prostora še vedno imeli zaposleni pri družbi D., d. o. o.,

- da upravitelj brez utemeljenega razloga komunicira in sodeluje z enim izmed upnikov,

- da je nejasno v čigavem imenu so se izvajale aktivnosti v zvezi z odnašanjem dokumentacije, saj nihče ni imel pisnega pooblastila ali navodila stečajnega upravitelja,

- da naj bi osebe, ki so prišle v stik s poslovno dokumentacijo družbe I. I., d. o. o., s čimer naj bi bila družba D., d. o. o., ki je konkurenčna družba družbi I. I., d. o. o., seznanjena s poslovnimi skrivnostmi družbe I. I., d. o. o.

6. Sodišče prve stopnje je v utemeljitvi zavrnitve predloga pritožnika v celoti sledilo prepričljivi razlagi upravitelja v izjavi z dne 16. 6. 2015 (red. št. 163), da naj bi 11. 5. 2015 šlo zgolj za interno prestavitev dokumentacije stečajnega dolžnika z lokacije, kjer se je nahajala po opravljeni primopredaji po začetku stečajnega postopka na novo lokacijo, kjer stečajnemu dolžniku ni treba plačevati najemnine. Hkrati pa je upravitelj pojasnil, da je imel vseskozi dostop do dokumentacije, pri čemer je šlo zgolj še za preostanek dokumentacije, saj je bila ključna dokumentacija, potrebna za vodenje stečajnega postopka, odpeljana že takoj po primopredaji.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče brez razloga ni izvedlo primernega dokaznega postopka. Takšen očitek bi bil lahko utemeljen v smislu relativne bistvene kršitve postopka iz prvega odstavka ali absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP le ob predpostavki, da bi pritožnik podal konkretizirane navedbe glede relevantnega dejanskega stanja in ponudil ustrezne dokaze. Očitno ni sporno, da je bila 11. 5. 2015 preseljena določena poslovna dokumentacija dolžnika z lokacije, kjer se je nahajala pred tem, na drugo lokacijo. Predlagatelj se je v predlogu zgolj skliceval na določene nejasnosti v zvezi s potrebnostjo in načinom izvedbe same preselitve dokumentacije. V smislu dokaznega predloga pa je podal zgolj nekonkretiziran dokazni predlog za izvedbo zaslišanja vpletenih. Takšnega dokaznega predloga ni mogoče obravnavati kot ustreznega v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik s sklicevanjem na pojasnila odvetnici A. izpodbija pojasnila upravitelja o podanem naročilu svojima sodelavcema za izvedbo prestavljanja dokumentacije, predstavljajo širitev trditvene podlage iz predloga z dne 27. 5. 2015 in s tem nedopustno pritožbeno novoto. Pritožnik v pritožbi ne zatrjuje, da teh navedb ni mogel podati že pred izdajo izpodbijanega sklepa, niti da se pred tem ni mogel opredeliti do pojasnil, ki jih je upravitelj v zvezi z njegovim predlogom podal že 16. 6. 2015, to je skorajda pol leta pred izdajo izpodbijanega sklepa. To velja tudi glede novih trditev v pritožbi o tem, da naj bi imel vseskozi upravitelj dostop do pisarne le na podlagi ključa, s katerim naj bi razpolagal upnik D., d. o. o. Isto velja tudi glede trditev, da naj bi bil del dokumentacije v ostalih treh pisarnah, v katerih stečajni upravitelj ni imel ključa.

9. Kot neodpustno pritožbeno novoto je šteti tudi sklicevanje pritožnika v dokaznem smislu, da je šlo za zaplenjeno dokumentacijo družbe I. I., d. o. o. na zapisnik z dne 1. 9. 2015, katerega pa pritožnik v pritožbi niti ni priložil.

10. Pritožnik izrecno izpodbija tudi stališče prvostopenjskega sodišča, ko je sledilo opombi stečajnega upravitelja, da naj bi bil pritožnik največji dolžnik stečajnega upnika. Prvostopenjsko sodišče je v tem delu sicer povzelo stališče stečajnega upravitelja, vendar iz nadaljnje obrazložitve ne izhaja, da bi to kakorkoli vplivalo na samo odločitev o zavrnitvi predloga pritožnika. Zato se tudi pritožbenemu sodišču ni potrebno opredeljevati do pritožbenih navedb, s katerimi prikazuje njegov drugačen položaj kot dolžnika stečajnega dolžnika.

11. Tudi, če bi se trditve pritožnika v tem delu izkazale za resnične, zgolj iz tega ne bi bilo mogoče sklepati ne neskrbno ravnanje upravitelja zgolj na podlagi nekonkretiziranih očitkov pritožnika. Nekonkretiziran je v tem smislu pritožbeni očitek o nepravočasnosti opravljenih aktivnosti in evidentnem favoriziranju upnika D., d. o. o. Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, ko je sledilo prepričljivemu pojasnilu upravitelja o razlogih za preselitev dokumentacije na drugo lokacijo. Okoliščina, da se poslovna dokumentacija (še naprej) hrani v prostorih enega od upnikov (D., d. o. o.), pomeni zgolj, da je stečajni upravitelj ohranjal obligacijsko razmerje s tem upnikom tudi po začetku stečaja. Zgolj iz tega pa ni mogoče sklepati na priviligiranje tega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika. Pritožnik namreč z ničemer ni konkretiziral, na kakšen način naj bi navedeni upnik s tem lahko prišel v boljši položaj v samem stečajnem postopku. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o protipravnem ravnanju stečajnega upravitelja, če je v okviru tega razmerja imel vzpostavljeno komunikacijo s takšnim upnikom.

12. Tako se izkaže, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 119, 126, 126/1. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.05.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkzOTc1