VSL sklep PRp 213/2015

Jedro

Varnostnik mora pridobiti službeno izkaznico in imeti sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijano sodbo odločilo, da se ugodi zahtevi za sodno varstvo storilca in se odločba o prekršku prekrškovnega organa Inšpektorata RS za notranje zadeve št. 221-158/2015/4(4-18) z dne 9. 4. 2014 spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku 89. člena Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Odločilo je še, da stroški postopka iz 1. do 9. točke prvega odstavka 143. člena ZP-1, stroški in nagrada storilčevega zagovornika ter sodna taksa bremenijo proračun prekrškovnega organa.

2. Proti sodbi se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 in ZZasV-1. Uveljavlja, da se je zagovornik storilca prekrška v zahtevi za sodno varstvo skliceval in se tudi sodišče sklicuje na določila Zakona o urejanju trga dela in Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ni pa upoštevalo določil Zakona o osebnem varovanju, ki je lex specialis in podrobneje ureja celotno področje zasebnega varovanja. Prvi odstavek 35. člena ZZasV-1 določa, kdaj mora imetnik službene izkaznice vrniti službeno izkaznico pristojnemu organu; četrti odstavek 11. člena istega zakona pa, da ima varnostno osebje pravico neposredno opravljati naloge zasebnega varovanja z dnem vročitve službene izkaznice, če ima sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence in z izvajalcem internega varovanja. Delovno razmerje z imetnikom licence ali izvajalcem internega varovanja (o čemer govori tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-285/08-14) je dodaten, kumulativni pogoj. Varnostno osebje je vezano z delovnim razmerjem na imetnika licence, ki ima kot enega izmed pogojev za pridobitev licence tudi sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči varnostno osebje in je tako z zakonom določena objektivna odgovornost imetnika licence za ravnanje zaposlenih ter naročnik in tretje osebe na ta način dobijo povrnjeno škodo, ki bi jim utegnila nastati zaradi dela varnostnega osebja. Skupina X d.o.o. pa ni imetnik licence ZZasV-1 in samo dejstvo, da je bil kršitelj napoten s strani delodajalca (skupina X) na delo k imetniku licence Z. d.o.o. še ne pomeni, da lahko kršitelj opravlja naloge na področju zasebnega varovanja, saj mora biti pri njem stalno zaposlen. Tudi drugi odstavek 11. člena ZZasV-1 določa, da sme imetnik licence opravljati zasebno varovanje samo z varnostnim osebjem, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu. V zvezi z očitkom, da se je prekrškovni organ v odločbi skliceval na neformalno mnenje MNZ pojasnjuje, da je bilo navedeno mnenje preko zaposlitvene agencije posredovano podjetju Z. d.o.o. in ga je zagovornik kršitelja tudi priložil ob podaji zahteve za sodno varstvo tako, da ne vzdrži očitek zagovornika, da z njim ni bil seznanjen. Prekrškovni organ se tudi ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ni potrebno dopolniti dokazni postopek, kajti sodišče je pri obravnavi zahteve za sodno varstvo upoštevalo le izjavo kršitelja oziroma zagovornika, ni pa upoštevalo navedb prekrškovnega organa navedenih v obrazložitvi odločbe o prekršku. Predlaga, da višje sodišče ugodi pritožbi ter spremeni sodbo okrajnega sodišča tako, da zahtevo za sodno varstvo zavrne kot neutemeljeno.

3. Višje sodišče najprej ugotavlja, da je pritožba prekrškovnega organa pravočasna in tudi dovoljena glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1, saj uveljavlja dovoljen pritožbeni razlog to je razlog iz 2. točke 154. člena ZP-1 - kršitev materialnih določb.

4. Ob pregledu spisovnega gradiva in preizkusu razlogov sodbe višje sodišče ugotavlja, da je preuranjena odločitev sodišča prve stopnje za ustavitev postopka na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, kajti po tej točki se ustavi postopek po tem, ko so v postopku izvedeni vsi potrebni dokazi in sodišče po oceni vsakega posameznega dokaza in vseh skupaj ugotovi, da storilcu prekrška ni mogoče dokazati. Sicer pa sodišče v izreku navaja, da ustavlja postopek na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da sodišče meni, da postopanje storilca ne predstavlja prekrška po prvem odstavku 89. člena ZZasV-1, kot mu ga očita prekrškovni organ v odločbi, ter gre torej za razlog za ustavitev iz 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1. Razlogi sodbe, da je glede na veljavno zakonodajo, predvsem zakonodajo, ki ureja trg dela, delavec, ki dela preko zaposlitvene agencije, v celoti izenačen z ostalimi, ki delajo neposredno pri delodajalcu in da storilec vsekakor je v delovnem razmerju, zato je imetnik licence dolžan zagotavljati neprestan nadzor nad delom varnostnega osebja (posredno tudi nad storilcem), pa so povsem napačni.

5. Prekrškovni organ pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega izhodišča, ker ni upoštevalo, da je Zakon o zasebnem varovanju lex specialis. Zagovornik storilca je sodišče zavedel pri sklicevanju na Zakon o urejanju trga dela in Zakon o varnosti in zdravju pri delu, kajti to, da je delavec, ki dela preko zaposlitvene agencije, v celoti izenačen z ostalimi, ki delajo neposredno pri delodajalcu, velja le za področje pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja ter zdravja pri delu, nikakor pa ne za urejanje licence v zvezi z zasebnim varovanjem, temveč je potrebno v teh primerih upoštevati Zakon o zasebnem varovanju, torej lex specialis. Pritožnik pravilno opozarja na četrti odstavek 11. člena ZZasV-1, da ima varnostno osebje pravico neposredno opravljati naloge zasebnega varovanja z dnem vročitve službene izkaznice, če ima sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja kar pomeni, da za varnostnika ne zadošča pridobitev službene izkaznice, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da ima sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja. Prvi odstavek 35. člena istega zakona določa, da mora imetnik službene izkaznice v osmih dneh vrniti službeno izkaznico pristojnemu organu, če prekine delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja za dlje kot 30 dni, prav kot je bilo to (glede na spisovno gradivo) tudi v primeru storilca, ki je prekinil delovno razmerje v Y d.o.o. 11. 2. 2015 in se 12. 2. 2015 zaposlil v podjetju skupina X d.o.o., ki pa ni imetnik licence po ZZasV-1. Določbe ZZasV-1 so namreč jasne in pomenijo, da imetnik službene izkaznice le-to lahko zadrži le, če je v delovnem razmerju z imetnikom licence; medtem ko je v obravnavanem primeru (bil) A. A. v delovnem razmerju s skupino X in ne z Z. d.o.o., ki je imetnik licence. Razlogi sodbe, iz katerih izhaja, da sodišče enači delovno razmerje s fizičnim opravljanjem dela pri imetniku licence (ob sklenjenem delovnem razmerju s pravno osebo, ki ni imetnik licence za zasebno varovanje), so torej napačni.

6. Prekrškovni organ predlaga višjemu sodišču, da vloženo zahtevo za sodno varstvo zavrne kot neutemeljeno, vendar tako postopanje višjega sodišča ni dovoljeno, kajti le okrajno sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 65. člena ZP-1 zavrne zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno; medtem ko pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločanja sodišča prve stopnje. Ker je bilo to odločanje sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru napačno glede objektivnega dela dejanskega stanja prekrška in glede uporabe materialnega prava, bo moralo sodišče prve stopnje odločiti še o subjektivni strani prekrška. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in je vrnilo zadevo temu sodišču, da presodi še subjektivno stran dejanskega stanja ter nato odloči, ali je zahteva za sodno varstvo storilca, vložena po zagovorniku res utemeljena ali pa jo je potrebno zavrniti ter potrditi odločbo o prekršku.

Datum zadnje spremembe:

04.03.2016

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1380/2015
• UPRS sodba I U 165/2016
• VSC Sodba PRp 65/2022