VSL sklep Cst 190/2015

Jedro

Dolžnik bi lahko svojo obveznost poročanja izpolnil na kakršenkoli način (telefonsko, elektronsko, pisno), vendar mu to očitno ni uspelo, med drugim iz razlogov, ki so na njegovi strani. Da bi pritožbeno sodišče lahko presodilo, ali so le– ti opravičljivi, pa bi dolžnik svoje pritožbene trditve v tej smeri moral bolj konkretizirati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo, ker je ugotovilo, da dolžnik ni izpolnjeval obveznosti, ki so določene v prvem odstavku 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Navedlo je, da stečajni dolžnik kljub opozorilom in pisnim pozivom upraviteljice oziroma osebe, ki jo je le–ta pooblastila, da kontaktira s stečajnim dolžnikom, svojih obveznosti ni izpolnjeval, saj ni redno, vsakomesečno upraviteljici poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je dolžnik nekajkrat telefonsko kontaktiral z upraviteljico oziroma z osebo, ki je pri njej zaposlena. Ni pa ji poročal o konkretnih dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev, o tem, kje si jo išče in kakšne postopke je vse sprožil, da bi do zaposlitve prišel.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik tega ni navedel niti na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti niti tega ne navaja v pritožbi. Opisuje le težave, ki jih je imel v komunikaciji z upraviteljico, tudi pred začetkom postopka odpusta obveznosti, in priznava, da so le–te tudi posledica njegovega ravnanja. Ne pove pa, konkretno kdaj je kontaktiral z upraviteljico v obdobju od začetka postopka odpusta obveznosti, to je od dne 8.12.2014 dalje, ko je bil že zavezan k izpolnjevanju dodatnih obveznosti, navedenih v prvem odstavku 401. člena ZFPPIPP, niti kdaj in na kakšen način ji je nameraval poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi si našel zaposlitev, pa mu ni uspelo, in zakaj ne, ter kaj v zvezi z iskanjem zaposlitve ji je nameraval povedati in ali je v tej smeri sploh kaj storil. Dolžnik bi svojo obveznost poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP lahko izpolnil na kakršenkoli način (telefonsko, elektronsko, pisno), vendar mu to očitno ni uspelo, med drugim iz razlogov, ki so na njegovi strani. Da bi pritožbeno sodišče lahko presodilo, ali so le– ti opravičljivi, pa bi dolžnik svoje pritožbene trditve v tej smeri moral bolj konkretizirati.

6. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, da dolžnik ni izkazal, da je izpolnjeval obveznosti iz prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Zato je postopek odpusta obveznosti utemeljeno ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (1. točka prvega odstavka 406.člena ZFPPIPP).

7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

30.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 413/2017
• VSL sklep Cst 213/2011
• VSL sklep Cst 57/2017