<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL I Cp sodba 1389/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1389.2015
Evidenčna številka:VSL0070944
Datum odločbe:12.08.2015
Senat, sodnik posameznik:mag. Metoda Orehar Ivanc (preds.), Majda Lušina (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:darilo dediču - ustna darilna pogodba - darilni namen - darilo za primer smrti - neupravičena pridobitev - dvig sredstev z računa zapustnika

Jedro

Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je toženka vsakemu od tožnikov dolžna plačati po 8.375,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.7.2008 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 1.984,88 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Po njeni oceni dejstvo, da so priče in toženka izpovedovali enako, dokazuje, da so govorili resnico. Vsi so smiselno povedali enako, vendar vsak s svojimi besedami: da so bili vsi dvigi in prenakazila denarja z bančnega računa AA opravljeni na željo oziroma zahtevo AA. AA je toženki rekla, da tisti denar, ki ga je imela na banki, lahko dvigne in ga razdeli med svoje otroke, ker so bili do nje dobri in so ji pomagali. Prisotni sta bili toženkini hčerki. Če ne bi bilo dogovora o darilu denarja, AA toženke za dvig denarja ne bi pooblastila. Ni pomembno, kaj vse je AA še govorila pred smrtjo in tudi ne pripravljenost toženke za vrnitev dela denarja, v primeru, da bi ga AA potrebovala. V času, ko je AA toženko pooblastila za dvig denarja in denar podarila, je bila povsem prisebna. Še pred operacijo je reševala križanke, priče pa so potrdile, da je bila tudi po operaciji krajevno in časovno orientirana. Soglasje volj glede obdaritve je nastopilo s prevzemom pooblastila. Ker so bili AA in člani toženkine družine v dolgotrajni intimni zvezi, je neutemeljen pomislek sodišča, da bi bil darilni namen, če bi ga AA imela, izražen pred bančnim uslužbencem. Sodišče neutemeljeno sklepa, da bi zapustnica denar podarila že prej, če bi ga želela podariti. Denar se je odločila podariti pred operacijo. Ker so bili AA in toženkina družina med seboj domači, ni bilo bojazni, da bo potrebno kadarkoli komurkoli kaj pojasnjevati. Dediči AA se zanjo niso nikoli zanimali; niso je obiskovali, tudi na pogreb niso prišli. Toženka in AA sta bili sodelavki in toženka je AA kar 15 let pomagala pri nabavi in pripravi hrane, čiščenju stanovanja, prevozih in pri ostalem. Za pogreb in ureditev groba je toženka po smrti AA dvignila 3.000,00 EUR. Tožeča stranka je o darilu obvestila FURS, na poziv katerega je toženka napovedala davek od prejetega darila. Davek bo morala plačati, po drugi strani pa tožnika od nje zahtevata denar.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tudi v pritožbeni fazi sporno dejstvo je, ali je AA denarni znesek 33.643,08 EUR, ki ga je toženka pred njeno smrtjo in delno po njeni smrti dvignila iz bančnega računa, le-tej podarila. Pritožnica graja rezultat dokazne ocene, da pravni posel, na osnovi katerega bi toženka pridobila ta sredstva v last, ni bil sklenjen.

5. Odločilni dokazi so izpovedi toženke in prič, ki so bile prisotne, ko naj bi AA izrazila pogodbeno voljo. Toženkin partner E. B. je izpovedal, da je bil prisoten ob tem, ko je AA toženko pooblastila za dvig denarja iz bančnega računa in je takrat izraženo voljo AA dojel kot darilo denarja na bančnem računu toženki. Toženka je izpovedala, da sta bili pri tem, ko ji je AA denar podarila, prisotni njeni hčerki S. in D. Toženka in hčerki so izjavo AA, da jim z denarjem želi pomagati, razumele kot izraženo pogodbeno voljo, torej, da denar podarja toženki.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, ki na podlagi izpovedi toženke in prič zaključuje, da ustna darilna pogodba ni bila sklenjena. AA je po tem, ko je bila nepričakovano hospitalizirana, v bolnici toženko pooblastila za dvig denarja iz njenega bančnega računa. Toženka je potrdila, da je AA to storila zaradi plačevanja stroškov stanovanja. Pritožba v nasprotju s toženkino izpovedjo navaja, da je bilo pooblastilo dano zaradi darovanja denarja. Izpovedi vseh zaslišanih, da je denar, kolikor ni bil potreben za kritje stroškov, AA toženki podarila, so nedoločne in niso jasne. V delu, v katerem opisujejo po AA izraženo voljo denar podariti, so tako medle, da iz njih ni mogoče zaključiti, da je šlo za darilo. Niti iz toženkine izpovedi niti iz izpovedi prič ni mogoče razbrati, da bi AA podala izjavo, da denar podarja. Iz izpovedi vseh zaslišanih sledi, da jim je AA želela pomagati, da je rekla, da jim bo pomagala … Nobena od prič ni izpovedala, da bi AA uporabila besedo darilo, konkretnega zneska darila ... oz. da bi brezplačen prenos denarja na toženko nedvoumno izrazila. Toženkin partner je kot izjavo o darilu denarja dojel izjave AA ob tem, ko je toženko pooblastila za dvig iz bančnega računa, medtem ko toženka in hčeri izpovedujejo, naj bi bila darilna pogodba sklenjena na enem od obiskov v bolnici, ko toženkin partner ni bil prisoten. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da na osnovi izpovedi toženke in prič ni mogoče zaključiti, da je AA v bolnici – v času od sprejema v bolnico 2.6.2008 do operacije 17.6.2008, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, niti po tem do smrti 7.7.2008 – izrazila voljo denar na bančnem računu podariti toženki. Tožena stranka ni uspela dokazati darilnega namena AA; ni izkazano, da bi le-ta izrazila voljo svoja denarna sredstva neodplačno prenesti v last druge toženke. Darilna pogodba, kakor je opredeljena s prvim odstavkom 533. čl. Obligacijskega zakonika, zato ni bila sklenjena.

7. Iz izpovedi vseh zaslišanih izhaja, da bi toženka denar AA vrnila, če bi se le-ta pozdravila in bi ga potrebovala. Izpovedi so skladne, da bi toženka to storila po dogovoru s AA in v dogovorjenem obsegu. Na osnovi tega dela izpovedi bi bilo razmerje mogoče interpretirati kot darilo denarja za primer smrti. Ker pa je pogoj za veljavnost táke pogodbe njena pisna sklenitev v obliki notarskega zapisa (545. čl. Obligacijskega zakonika), sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tudi darilna pogodba za primer smrti ni bila pravno veljavno sklenjena.

8. Da bi AA izrazila poslednjo voljo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot ustno oporoko, tožena stranka ne zatrjuje. Ker so za veljavnost ustne oporoke predpisani formalni pogoji, katerih toženka ne zatrjuje (prisotnost prič brez sorodstvenega razmerja do dediča), tudi ta pravna podlaga, na osnovi katere bi bila toženka upravičena do denarja, ni izkazana (72. čl. Zakona o dedovanju).

9. Ker pravna podlaga, na osnovi katere bi toženka lahko obdržala denar, ki ga je dvignila iz bančnega računa AA, ne obstoji, je pravilen zaključek, da je toženka obogatena, AA oz. dediči, na katere je po njeni smrti prešlo njeno premoženje, pa so prikrajšani (190. čl. Obligacijskega zakonika). Trditev o tem, kakšen del denarja je porabila za pokritje stroškov stanovanja in pogreba, toženka ni podala. Neprerekana je trditev, da sta tožnika zakonita dediča pok. L., ki je podedovala 1/2 zapuščine AA.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190, 533, 533/1, 545
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 72

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg2NDIw