VSL sklep Cst 301/2015

Jedro

Upnik kot predlagatelj postopka mora izkazati obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom za utemeljitev pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. V kolikor je tekom predhodnega postopka prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med predlagateljem postopka in dolžnikom, je s tem predlagatelj izgubil pravni interes za uveljavljanje zahtevka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnica je dolžna v roku petnajst dni od prejema tega sklepa dolžniku povrniti 9.540,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 27) je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog upnice B. d. d., (v nadaljevanju upnica) za uvedbo stečajnega postopka nad dolžnikom (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). Upnici je naložilo tudi povrnitev stroškov postopka dolžnika v višini 5.978,00 EUR pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Upnica je v pritožbenem roku zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo (redna št. 28). Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da samo izda sklep o začetku stečajnega postopka.

2. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi, upnici pa naloži povrnitev dolžnikovih stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju upničinega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom utemeljilo na podlagi dejanske ugotovitve, ki je upnica v pritožbi ne izpodbija, to je, da je upnica dne 17. 12. 2014 prenesla svojo terjatev do dolžnika, na kateri je utemeljeval procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, na D. d. d. (v nadaljevanju D.) v skladu z Zakonom o krepitvi stabilnosti bank.

5. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v 231. členu opredeljuje procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Med drugimi je takšno procesno upravičenje podano tudi upniku, ki verjetno izkaže, da ima terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Te dejanske okoliščine, ki jih mora upnik verjetno izkazati, so procesna predpostavka, da bi sodišče sploh smelo vsebinsko presojati predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V kolikor upnik ne bi uspel izkazati teh procesnih predpostavk, mora sodišče predlog takšnega upnika zavreči, ne da bi se ukvarjalo z vprašanjem vsebinske presoje obstoja materialnopravne predpostavke za začetek stečajnega postopka, to je insolventnosti dolžnika.

6. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da morajo biti navedene okoliščine, ki utemeljujejo procesno legitimacijo predlagatelja stečajnega postopka, izkazane ves čas predhodnega postopka, to je do odločitve sodišča o začetku stečajnega postopka. Pritožnik ne izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da novi upnik (D.), na katerega je pritožnik v toku predhodnega postopka prenesel terjatev do dolžnika, ni vstopil v postopek, na osnovi česar bi sodišče lahko nadaljevalo postopek z novim upnikom. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je D. šele po vložiti pritožbe 18. 5. 2015 poslal pisno vlogo (redna št. 30) poimenovano „Obvestilo o pridobitvi procesne legitimacije (57. člen ZFPPIPP)“. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da 57. člen ZFPPIPP ureja vprašanje pridobitve procesne legitimacije upnika v glavnem postopku zaradi insolventnosti. Te določbe se torej nanašajo na čas po začetku stečajnega postopka in ne na predhodni postopek. 57. člen ZFPPIPP se torej nanaša le na procesni položaj upnikov v glavnem postopku, ki imajo položaj stranke postopka zaradi uveljavljane terjatve do insolventnega dolžnika. V 55. členu pa ZFPPIPP razlikuje med dvema različnima položajema upnikov v predhodnem postopku: med upnikom predlagateljem postopka in upnikom udeležencem predhodnega postopka.(1) Upnik predlagatelj postopka mora izkazati obstoj materialnopravnega razmerja z dolžnikom za utemeljitev pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka. V kolikor je tekom predhodnega postopka prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med predlagateljem postopka in dolžnikom, je s tem predlagatelj izgubil pravni interes za uveljavljanje zahtevka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je takšen procesni položaj v celoti primerljiv s procesnim položajem, ki ga je pritožbeno sodišče obravnavalo v sklepu Cst 118/2013 z dne 10. 4. 2013. Okoliščina, zaradi katere je prišlo do prenehanja materialnopravnega razmerja med upnikom in dolžnikom, na procesni položaj upnika ne vpliva. Sodišče mora namreč najprej presoditi ali sploh obstoji procesno upravičenje predlagatelja postopka za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

7. Potem, ko je pritožnica svojo terjatev prenesla na novega upnika, ki v predhodnem postopku ni podal izrecne izjave, da vstopa v položaj pritožnice, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je predlog pritožnika zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ki se nanašajo na njeno procesno legitimacijo, zavrglo. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi zmotno opredelilo, da je predlog pritožnika v posledici navedenega ni utemeljen, čeprav bi moralo pravilno ugotoviti, da takšen predlog ni dopusten.

8. Pravno zmotno pa je pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo predlog pritožnika vsebinsko obravnavati ob smiselni uporabi določbe 190. člena ZPP. Pritožbeno sodišče v tem delu v celoti pritrjuje stališču dolžnika v odgovoru na pritožbo, da ne gre za primerljiva pravna položaja, ki bi opravičevala smiselno uporabo 190. člena ZPP. Predmet vsebinskega odločanja sodišča v predhodnem stečajnem postopku namreč ni odločanje o obstoju terjatve upnika. Vprašanje obstoja terjatve upnika se v predhodnem stečajnem postopku na predlog upnika pojavlja zgolj kot procesna predpostavka za samo vodenje postopka, medtem ko je predmet odločanja zahtevek predlagatelja postopka, da se v posledici insolventnosti dolžnika nad njim začne stečajni postopek.

9. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da naj bi bili upniki predlagatelji stečajnega postopka v slabšem položaju, v kolikor želijo terjatve med predhodnim postopkom prenašati na cesionarja. Morebiten prenos terjatve na novega upnika po mnenju pritožbenega sodišča ne bi smel predstavljati ovire, da novi upnik ob podani ustrezni procesni izjavi v predhodnem postopku vstopi v položaj predlagatelja, v posledici česar bi sodišče postopek nadaljevalo z novim predlagateljem. Vendar v konkretnem primeru takšne predpostavke niso bile izpolnjene zgolj z udeležbo cesionarja na naroku, na katerem se je obravnaval predlog pritožnice. Iz zapisnika o opravljenem naroku 4. 2. 2015 (redna št. 26) je razvidno, da pooblaščenec cesionarja ni podal nobene procesne izjave v zgoraj navedenem pomenu.

10. Upoštevaje navedeno nesporno dejansko stanje se tako izkaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi prenehanja procesne legitimacije pritožnice njen predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrglo. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih bistvenih kršitev postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121.člena ZFPPIP).

11. Ker upnica ni uspela s pritožbo, je dolžna povrniti nastale stroške pritožbenega postopka dolžnika v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi. Pritožbeno sodišče je dolžniku kot potrebne stroške priznalo po tarifni št. 3210 v zvezi z opombo 3.4.(2) in ob upoštevanju s pritožbo neizpodbijane dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da bi bilo v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na razpolago za poravnavo dolgov premoženje dolžnika v višini 1.931.927,00 EUR, kolikor ima dolžnik izkazanih sredstev v bilanci stanja na dan 31. 12. 2013. Dolžnik je tako upravičen do povrnitve nagrade za postopek v višini 7.800,00 EUR ter pavšalnega zneska za materialne stroške po tarifni št. 6002 – 20,00 EUR, vse skupaj povečano za 22% DDV. V primeru neplačila je dolžnik upravičen od prisojenega zneska pritožbenih stroškov tudi do pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od izteka paricijskega roka dalje.

------

(1) Glej 13. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 905/12-15 z dne 19. 12. 2012.

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 342/2015
• VSL sklep II Cp 748/2016
• Sklep III Ips 88/2005