VSL sklep Cst 295/2015

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pri presoji utemeljenosti upraviteljevega predloga za zvišanje nadomestila za opravljanje nadzora zmotno zavzelo stališče, da je obseg poslovanja dolžnika že upoštevan pri višini nadomestila po 1. odstavku 12. člena Pravilnika, ki višino nadomestila določa glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Višina nadomestila za nadzor je v citiranem določilu Pravilnika določena izključno na podlagi kriterija višine zneska sredstev v bilanci stanja, ki ni nujno korelat obsega poslovanja dolžnika. Pravilnik namreč določa v III. postavki 1. odstavka 12. člena minimalni mesečni znesek nadomestila, ki gre upravitelju, ne glede na obseg tekočih poslov dolžnika, ki jih mora upravitelj nadzirati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 5. točki izreka delno spremeni tako, da se upravitelju prizna še:

- nagrada brez DDV 5.539,95 EUR,

- 22 % DDV 1.218,79 EUR,

- nagrada z vključenim DDV 6.758,74 EUR.

Dolžnik mora v 8 dneh plačati upravitelju še 6.758,74 EUR.

II. V preostalem izpodbijanem delu 5. točke izreka se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da upravitelj A. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: V., d. o. o., matična številka: 000 (1. točka izreka). Nagrado upravitelju za delo v postopku prisilne poravnave je odmerilo v višini:

- nagrada brez DDV 44.224,90 EUR,

- 22 % DDV 9.729,50 EUR,

- nagrada z vključenim DDV 53.954,40 EUR (2. točka izreka).

Odločilo je še, da ima upravitelj pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja v višini:

- stroški brez DDV 3.312,41 EUR,

- 22 % DDV 728,73 EUR,

- stroški z vključenim DDV 4.041,14 EUR (3. točka izreka).

Odločilo je še, da se po pravnomočnosti tega sklepa del nagrade in stroškov z vključenim DDV v višini 21.406,56 EUR plača v breme predujma za stroške postopka prisilne poravnave, ki ga je založil dolžnik, dolžnik pa mora v 8 dneh po pravnomočnosti tega sklepa plačati upravitelju razliko do celotnega zneska nagrade in stroškov z vključenim DDV v višini 36.588,98 EUR (4. točka izreka). Predlog upravitelja, da se mu nadomestilo za opravljanje nadzora poveča za 30 %, je zavrnilo (5. točka izreka).

2. Zoper 5. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil upravitelj zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb materialnega prava ter predlagal spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se mu prizna 30 % povečanje nadomestila za nadzor zaradi zahtevnosti in težavnosti postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Upravitelj je 30 % povečanje nadomestila za nadzor v predlogu za odmero nadomestila utemeljeval z dejstvi, da:

- povprečna mesečna višina sredstev v bilanci stanja za 68-krat presega prag višine sredstev, ki opredeljujejo maksimalno višino nadomestila v 12. členu Pravilnika,

- je dolžnik v obdobju 1. 1. 2013 do 31. 12. 2014 realiziral 18,3 milijonov EUR prihodkov,

- so povprečne mesečne obveznosti dolžnika do virov sredstev bile v višini 64 do 71 milijonov EUR,

- je število upnikov dolžnika iz poslovanja na dan 30. 9. 2012 presegalo 295,

- je dolžnik del sistema povezanih pravnih oseb (kapitalsko in sorodstveno povezanih), katerih poslovanje je zelo prepleteno,

- so upravitelja z zahtevami po pojasnilih o poteku postopka velikokrat kontaktirali upniki,

- ima dolžnik v obdobju od 24. 10. 2012 do 10. 5. 2015 kar 52 aktualnih odprtih projektov po celi Sloveniji,

- da je dolžnikova dejavnost zelo razvejana: gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije, hkrati pa tudi izgradnja, sanacija vodovodnih sistemov...,

- je upravitelj dva in večkrat tedensko pregledoval predloge dolžnika za plačilo od 15 do 50 različnih nalogov v višini od 15. do 300.000,00 EUR za začasne in končne gradbene situacije (med drugim tudi za vzdrževanje 15 do 20 službenih vozil) in jih tudi odobraval, če so bila skladna s 151. členom ZFPPIPP, sicer pa zahteval pojasnila,

- je pregledovanje in soglašanje s plačilom večine računov (ki izhajajo predvsem iz gradbene dejavnosti, kjer se potrjujejo začasne situacije in zanje odobravajo plačila) zelo zahtevno, saj ima običajno vsak račun od 5 do 30 strani prilog (dokazil o opravljenih storitvah),

- je upravitelj tedensko nadziral poslovanje dolžnika s pregledovanjem tekočih knjižb v računovodskih evidencah (ki so zaradi velikega števila gradbišč zelo obsežne).

5. Prvostopenjsko sodišče je pri presoji utemeljenosti upraviteljevega predloga za zvišanje nadomestila za opravljanje nadzora po presoji pritožbenega sodišča zmotno zavzelo stališče, da je obseg poslovanja dolžnika že upoštevan pri višini nadomestila po prvem odstavku 12. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik), ki višino nadomestila določa glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Višina nadomestila za nadzor je v citiranem določilu Pravilnika določena izključno na podlagi kriterija višine zneska sredstev v bilanci stanja, ki ni nujno korelat obsega poslovanja dolžnika. Pravilnik namreč določa v III. postavki prvega odstavka 12. člena (ki je v konkretnem primeru uporabljiv glede na višino zneska sredstev v dolžnikovi bilanci stanja) minimalni mesečni znesek nadomestila, ki gre upravitelju, ne glede na obseg tekočih poslov dolžnika, ki jih mora upravitelj nadzirati. Pri tem je znesek nadomestila upravitelju v navedeni postavki določen glede na sorazmerno nizko (upoštevaje bilanco stanja dolžnika 68 milijonov EUR) višino sredstev v bilanci stanja nad 947.000,00 EUR. Pravilnik zato v drugem odstavku 12. člena omogoča korekcijo v prvem odstavku določenega nadomestila, ki ga limitira z zgornjo mejo 30 % zvišanja glede na zahtevnost in težavnost postopka, kamor sodi tudi upraviteljev nadzor glede na obseg poslovanja dolžnika. Prvostopenjsko sodišče zato neutemeljeno pri presoji zahtevnosti in težavnosti postopka ni upoštevalo realiziranih prihodkov, povečane mesečne obveznosti do virov sredstev, dejavnost dolžnika in število odprtih projektov, prepleteno poslovanje dolžnika s kapitalsko povezanimi družbami (kar je terjalo posebno previdnost pri nadzoru plačil tem družbam), torej obsega poslovanja dolžnika, ki ga izkazuje upravitelj z utemeljitvijo zvišanja nadomestila za opravljanje nadzora dolžnika po 171. členu ZFPPIPP.

6. Pritožbeno sodišče meni, da z zgoraj navedenimi podatki, ki izkazujejo določeno večjo zahtevnost upraviteljevega nadzora nad poslovanjem dolžnika glede na obseg njegovega poslovanja in samo naravo dejavnosti opravičuje povečanje nadomestila upravitelju za nadzor poslovanja dolžnika. Pri tem pa je presodilo, da kljub višini zneska sredstev v bilanci stanja dolžnika (68 milijonov EUR) zgolj navedena okoliščina, ki jo pritožnik še posebej izpostavlja v pritožbi, sklicujoč se na dejstvo, da višina teh sredstev kar 68-kratno presega prag višine sredstev, ki opredeljuje višino nadomestila v prvem odstavku 12. člena Pravilnika in dne 17. 12. 2014 sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika, ki ne omogoča več zvišanja nadomestila za nadzor, zato pa za nadzor kot izključni kriterij določa višino zneska sredstev v bilanci stanja in z novo lestvico tudi zvišuje maksimalno določeno višino možnega nadomestila, ki bi glede na višino sredstev po bilanci stanja dolžnika znašalo 2.841,00 EUR, ne more biti nosilni razlog za predlagano maksimalno zvišanje nadomestila za nadzor. Glede na okoliščine, s katerimi je upravitelj utemeljeval svoj predlog, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da je na mestu zvišanje nadomestila upravitelju za opravljanje nadzora za 15 %. Iz upraviteljevega predloga namreč ne izhaja taka težavnost in zahtevnost nadzora, ki bi terjala njegovo stalno prisotnost in vsakodnevno nadzorovanje poslovanja dolžnika.

7. Delno utemeljeni pritožbi upravitelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v 5. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz 1. točke dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), dodatno priznano nagrado upravitelju pa naložilo v plačilo dolžniku glede na to, da tudi sicer iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da založeni predujem ne zadostuje za plačilo niti doslej v izpodbijanem sklepu priznanega zneska nagrade in stroškov upravitelja. V preostalem delu je pritožbeno sodišče upraviteljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

28.10.2015

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cpg 133/2004
• VSK sklep II Cpg 160/2005
• VSL sklep III Cpg 144/2005