<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 292/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.292.2015
Evidenčna številka:VSL0073549
Datum odločbe:28.05.2015
Senat, sodnik posameznik:Nada Mitrović (preds.), Renata Horvat (poroč.), Vesna Jenko
Področje:STEČAJNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili

Jedro

Presoja o tem, ali posamezno kaznivo dejanje sodi v sklop kaznivih dejanj, ki predstavljajo oviro za odpust obveznosti, sodi v pristojnost sodišča in ne Ministrstva za pravosodje. Po ustaljeni sodni praksi kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo niso samo tista, ki jih je zakonodajalec uvrstil v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo, temveč so tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih njim podobna. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ RS vsebuje elemente kaznivega dejanja proti premoženju, saj je pri njem premoženjski element nedvomno podan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom M. (1. točka izreka), zavrglo je tudi predlog za odpust obveznosti (2. točka izreka). Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ugodi.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja večje vrednosti in da mesečno prejema zgolj otroški dodatek v višini 93,73 EUR. Navedlo je, da je namen vodenja postopka osebnega stečaja v poplačilu upnikov. Zato bi bil v takšnem primeru, ko do poplačila upnikov ne bo prišlo, stečajni postopek smiseln le takrat, kadar stečajni dolžnik v postopku izposluje odpust obveznosti. Ker pa je ugotovilo, da ima dolžnik v kazenski evidenci vpisana kazniva dejanja, ki predstavljajo oviro za začetek postopka odpusta obveznosti v skladu določbo 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), to je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ki ima po presoji sodišča prve stopnje elemente kaznivih dejanj proti premoženju, kar pomeni, da odpust obveznosti ne bi bil dopusten, je predlog za začetek stečajnega postopka in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

4. Pritožnik trdi, da iz potrdila Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije št. 000 z dne 11. 2. 2015, ki ga prilaga pritožbi, izhaja, da dolžnik ni bil obsojen za kazniva dejanja, ki jih določa 399. člen ZFPPIPP. Ker dolžnik v kazenski evidenci nima vpisanih kaznivih dejanj, ki predstavljajo oviro za začetek postopka odpusta obveznosti v skladu z določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP, po mnenju pritožnika ni razloga za zavrnitev predloga za odpust obveznosti, prav tako pa ne razloga za zavrnitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad njim.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije v zgoraj navedenem potrdilu z dne 11. 2. 2015 sicer res navedlo, da iz njihove kazenske evidence izhaja, da dolžnik ni obsojen za kazniva dejanja, ki ju določa 399. člen ZFPPIPP. Vendar pa presoja o tem, ali posamezno kaznivo dejanje sodi v sklop kaznivih dejanj, ki predstavljajo oviro za odpust obveznosti po določbi 1. točke 399. člena ZFPPIPP, sodi v pristojnost sodišča in ne Ministrstva za pravosodje. Po ustaljeni sodni praksi pa kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo niso samo tista, ki jih je zakonodajalec uvrstil v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo (23. in 24. poglavje Kazenskega zakonika – KZ-1), temveč so tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ RS pa vsebuje elemente kaznivega dejanja proti premoženju, saj je pri njem premoženjski element nedvomno podan.

6. Iz dopisa Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne 26. 3. 2015 pa izhaja, da je pravilen izpisek iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje, ki ga je le-to sodišču posredovalo dne 13. 1. 2015 in iz katerega izhaja, da je v evidenci dolžnika vpisano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ RS in omogočanja uživanje mamil po prvem odstavku 197. člena KZ RS.

7. Ob povedanem se odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg2MjIz