<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 121/2015

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.121.2015
Evidenčna številka:VSL0081011
Datum odločbe:25.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Nada Mitrović (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Renata Horvat
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem - terjatev - družbenikovo uveljavljanje terjatve v pravdnem postopku - zastaranje

Jedro

Pritožnica kot družbenica izbrisane družbe ni niti univerzalna, niti singularna pravna naslednica premoženja izbrisane pravne osebe. Bivši družbenik ali bivši zakoniti zastopnik izbrisane pravne osebe nima procesne legitimacije za uveljavljanje tožbenega zahtevka v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe. Tudi terjatev izbrisane pravne osebe predstavlja premoženje le-te, zaradi katerega je mogoče začeti stečajni postopek nad naknadno najdenim premoženjem. ZFPPIPP zato tako družbenikom kot osebam, ki so ob izbrisu pravne osebe opravljale funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora, priznava procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem zbrisane pravne osebe. Če je začet stečajni postopek, pa je izterjava terjatev izbrisane pravne osebe poverjena upravitelju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog J. S. za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe S., d .o. o.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica, uveljavljala pa je pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica je v predlogu za začetek stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem kot družbenica in zato upravičena predlagateljica (2. točka tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP) navajala, da je bila družba S., d. o. o. iz sodnega registra izbrisana dne 19. 12. 2011 brez likvidacije, sama pa je v družbo vstopila kot edina družbenica in direktorica družbe dne 23. 9. 2009. Ker je družba že v letu 2003 vložila tožbo zoper družbo L. zaradi plačila odškodnine, s katero ni uspela niti v prvostopenjskem, niti v pritožbenem postopku, je 24. 6. 2008 vložila zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru revizijo, ki pa je bila zaradi napake odvetnice, ki ni priložila specialnega pooblastila družbe za revizijo, zavržena. Zaradi očitne odvetniške napake je družbi nastala škoda v višini 39.183,96 EUR. Predlagateljica pa jo je v izogib zastaranju terjatve uveljavljala z vložitvijo tožbe z dne 8. 5. 2012 kot edina družbenica izbrisane družbe. Predlagala je začetek stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe, ki ga predstavlja navedena s tožbo uveljavljana odškodninska terjatev zoper Z.

5. Eden od nosilnih razlogov za zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka v izpodbijanem sklepu je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je v tožbi, na katero se sklicuje predlagateljica, le-ta zahtevala plačilo odškodnine v svojo korist in čeprav bi s tožbenim zahtevkom predlagateljica uspela, je v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženje izbrisane pravne osebe, ker iz izvršilnega naslova ne bi šlo za terjatev izbrisane pravne osebe, pač pa za terjatev predlagateljice.

6. Pritožnica v pritožbi sama ugotavlja, da kot družbenica izbrisane družbe ni niti univerzalna, niti singularna pravna naslednica premoženja izbrisane pravne osebe. Procesne legitimacije za uveljavljanje tožbenega zahtevka v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe bivšemu družbeniku ali bivšemu zakonitemu zastopniku izbrisane pravne osebe ne daje noben zakon. Pritrditi je pritožnici, da tudi terjatev izbrisane pravne osebe predstavlja premoženje le-te, zaradi katerega je mogoče začeti stečajni postopek nad naknadno najdenim premoženjem (prvi odstavek 443. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP zato tako družbenikom kot osebam, ki so ob izbrisu pravne osebe opravljale funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora, v tretjem odstavku 443. člena ZFPPIPP priznava procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem zbrisane pravne osebe. Če je začet stečajni postopek, pa je izterjava terjatev izbrisane pravne osebe poverjena upravitelju (245. člen in 2. točka prvega odstavka 320. člena, oba pa v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).

7. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je s tem, ko je vložila v letu 2012 odškodninsko tožbo zoper Z., torej za plačilo terjatve, ki bi sicer pripadala izbrisani pravni osebi, predlagateljica pretrgala zastaranje uveljavljane terjatve. V 365. členu OZ se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugih pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Ne gre spregledati, da je pritožnica s tožbenim zahtevkom terjala plačilo uveljavljane odškodninske terjatve v svojo korist in torej sama nastopala kot upnica te terjatve. S tem pa ni pretrgala zastaranja terjatve, ki po njenih lastnih trditvah pripada izbrisani pravni osebi.

8. Tudi s pritožbeno trditvijo, da je že po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe v pravdnem postopku po njeni tožbi spremenila svoj tožbeni zahtevek tako, da je dodala še podrejeni zahtevek za „ugotovitev, da znesek 39.183,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2002 dalje do plačila predstavlja naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe S. d. o. o. in je tožena stranka dolžna navedeni znesek plačati v stečajno maso v stečajnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru ... „, pritožnica ne more uspeti. Pri uveljavljanju podrejenega tožbenega zahtevka namreč ne gre za takoimenovano privilegirano spremembo tožbe v smislu prvega odstavka 190. člena ZPP, upoštevaje relevančno teorijo, po kateri je sprememba tožbe dopustna v primeru, če med postopkom pride do odtujitve stvari ali pravice (torej za odsvojitev odškodninske terjatve med pravdnim postopkom), ker za tako situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Da gre pri uveljavljanju podrejenega zahtevka, uveljavljenega šele s pripravljalno vlogo z dne 9. 12. 2014, na katero se pritožnica pritožbeno sklicuje in v kateri ponovno izpostavlja izogib zastaranju terjatve, ki pripada izbrisani pravni osebi, za objektivno spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP), saj gre za spremembo istovetnosti zahtevka v razmerju do primarno postavljenega zahtevka, pa ne more biti sporno. Drugače povedano: predlagateljica je v pravdnem postopku uveljavljala kot podrejenega tožbeni zahtevek v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe šele s pripravljalno vlogo z dne 9. 12. 2014, torej že po preteku zastaralnega roka, v izogib katerega utemeljuje vložitev tožbe.

9. Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da je pritožnica sodno uveljavljala odškodninsko terjatev (za katero trdi, da pripada izbrisani pravni osebi) v svojo korist, da ni procesno legitimirana za vložitev tožbe v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe in da tudi z naknadno uveljavljanim podrejenim tožbenim zahtevkom ni pretrgala zastaranja terjatve izbrisane pravne osebe.

10. Pritožnica torej ni izkazala verjetnosti iztožljivosti terjatve, za katero trdi, da naj bi predstavljala naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe, torej da bi upravitelj s tožbenim zahtevkom uspel, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. lena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Pritožnica je sicer v pritožbi zaznamovala tudi stroške, nastale ji v zvezi s pritožbo, vendar ni predlagala njihovega povračila, zato pritožbeno sodišče o njenih stroških ni odločalo.


Zveza:

ZFPPIPP člen 245, 320, 320/1, 320/1-1, 443, 443/1, 443/3. OZ člen 365. ZPP člen 184, 184/2, 190, 190/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0NzQx