VSL sklep Cst 299/2015

Jedro

Bistveno pri razrešitvi upravitelja iz razloga po 1. točki 118. člena ZFPPIPP je ocena izvajanja funkcije upravitelja v konkretni zadevi kot taki, gledano v celoti. Sodišče je upravitelja k vsem pomembnim procesnim dejanjem skoraj vselej pozivalo z urgenco.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razrešilo upravitelja B. R. iz razlogov po prvem odstavku 119. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in 1. točke 118. člena ZFPPIPP. V 2. točki je določilo novega upravitelja.

2. Razrešeni upravitelj se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti razrešilo upravitelja iz razloga, ker je ugotovilo, da je kršil obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Te kršitve je v obrazložitvi svojega sklepa detajlno pojasnilo. Razlogi sodišča tudi niso v nasprotju s stanjem spisa. Višje sodišče ugotavlja, da absolutno bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP nista podani. Tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da ni jasno, ali se je predmetni postopek začel na upnikov predlog ali ga je sodišče vodilo po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je začelo postopek razrešitve po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek obrazložitve in poziv sodišča na PD 113), v nadaljevanju je tudi pojasnilo nosilne argumente za svojo odločitev. Dodatek, da je tudi eden od upnikov izrazil nezadovoljstvo nad postopanjem upravitelja, je sodišče uporabilo le kot dodatni argument, ki pa vsekakor ni nosilni argument. To tudi ne spremeni dejstva, da je postopek razrešitve začet po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo relevantno dejansko stanje. Sodišče med postopkom, po potrditvi načrta poteka stečajnega postopka, bdi nad delom upravitelja skozi redna poročila in obvestila upravitelja ter na upraviteljev predlog določa način prodaje (glej pododdelek 5.8.2 ZFPPIPP). V tem okviru in v okviru rokov, določenih v zakonu, ugotovi, ali upravitelj obveznosti v konkretni stečajni zadevi opravlja tako, kot mu to nalaga 98. člen ZFPPIPP.(1)

6. Upravitelj izpodbija posamezne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na postopek prodaje in na sestavo končnega seznama preizkušenih terjatev ter na pravočasno poročanje upravitelja v stečajni zadevi oziroma na dvigovanje zadev – sodnih pisanj. Vendar tako drobljenje po prepričanju višjega sodišča niti ni na mestu. Bistveno pri razrešitvi upravitelja iz razloga po 1. točki 118. člena ZFPPIPP je ocena izvajanja funkcije upravitelja v konkretni zadevi kot taki, gledano v celoti.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče upravitelja k vsem pomembnim procesnim dejanjem skoraj vselej pozivalo z urgenco. Tako ga je na primer pozivalo k začetku prodaje premoženja (glej PD 86 in PD 87), čeprav je po določbi 330. člena ZFPPIPP upravitelj dolžan takoj začeti s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, edina ovira je nepravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma uveljavitev izločitvene pravice pod pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Upravitelj je dolžan unovčevati dolžnikovo premoženje kontinuirano, kar pa iz te stečajne zadeve ne izhaja, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Nesporna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da upravitelj od 27. 2. 2013 pa vse do 19. 3. 2015 ni predlagal niti ene same prodaje premoženja stečajnega dolžnika.

8. Okoliščine, ki naj bi obstajale na strani potencialnih kupcev, ne morejo biti pravno upoštevne, saj mora upravitelj v soglasju s sodiščem postopek prodaje voditi na način, da se premoženje stečajne mase v doglednem času unovči. Skoraj dve leti pa je čas, ki ta kriterij presega. Iz obvestil upravitelja od 6. 8. 2013 naprej (PD 102 in nadaljnji) izhaja, da je upravitelj obvestil sodišče, da prva javna dražba ni bila uspešna in da bo predlagal drugo javno dražbo, ki je nato ni predlagal, temveč je v nadaljnjih rednih poročilih le obveščal sodišče, da še išče zainteresirane kupce (glej redna poročila do PD 111). Ko pritožnik sedaj v pritožbi izpostavlja prav morebitno izsiljevanje različnih kupcev, višje sodišče možnost takega pojava sicer sprejema (saj se pojavlja v vseh vrstah prisilnega unovčenja premoženja, ne samo v stečajnem postopku), vendar to še ne more biti razlog, da se s prodajo ne nadaljuje. Tudi v izogib tovrstnim nedopustnim praksam je določen način prodaje z javno dražbo, ki omogoča vsakomur, da nastopa kot kupec. Višje sodišče s tem v zvezi dodaja še, da iz rednih poročil ne izhaja po pritožniku zatrjevana aktivnost potencialnih kupcev. Tega upravitelj sodišču do sedaj ni pojasnil, zato niso na mestu pritožbeni argumenti o namernem zatiskanju oči s strani sodišča.

9. Iz stečajne zadeve izhaja, da je bila od PD 96 (27. 2. 2013) do izpodbijanega sklepa pravzaprav poglavitna aktivnost stečajnega upravitelja koncentrirana na redna poročila, kar pa seveda ne more prispevati k hitrosti in pospešitvi stečajnega postopka, pri čemer višje sodišče dodaja, da je stečajna masa obsežna, kot to izhaja iz sklepa o prodaji – prvi z dne 27. 2. 2013 in predloga upravitelja na PD 115.

10. Končno višje sodišče opozarja tudi na načrt poteka stečajnega postopka z dne 24. 10. 2012, ki ga je sodišče potrdilo. Iz tega načrta izhaja, da naj bi bila izdelava končnega seznama preizkušenih terjatev končana 30. 11. 2012 (končana je bila 25. 2. 2013; glej PD 93), unovčenje stečajne mase naj bi bilo končano 31.12. 2013 – do sedaj je bil opravljen le en poskus prodaje na podlagi sklepa sodišča z dne 27. 2. 2013, zaključek stečajnega postopka – končno poročilo naj bi bilo sestavljeno do 30. 4. 2014. Upravitelj je ta, ki določi načrt poteka stečajnega postopka, sodišče pa ga na podlagi prvega odstavka 321. člena ZFPPIPP potrdi. Če se med stečajnim postopkom pokaže, da zaradi vzrokov, ki ne izvirajo iz področja upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora spremeni načrt poteka stečajnega postopka. Da bi pritožnik sodišču kadarkoli med postopkom zaradi sedaj zatrjujočih ovir pri unovčenju stečajne mase predlagal spremembo načrta poteka stečajnega postopka, pritožnik ne zatrjuje. Sodišče je imelo za sprejeto odločitev vse stvarne razloge.

11. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

----------------

Op. št. (1): upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s pravili stroke, pri tem pa mora ravnati vestno in pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.

Datum zadnje spremembe:

17.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 90/2021
• VSL Sklep Cst 229/2021
• VSL Sklep Cst 152/2022