VSL sklep Cst 246/2015

Jedro

Za člana upniškega odbora ne more biti imenovan le tisti upnik, ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika. Ker je navedeni upnik poleg zavarovane terjatve prijavil tudi navadno terjatev v višini 555.325,33 EUR ter 26.130,34 EUR kot pogojno terjatev, to pomeni, da nima položaja ločitvenega upnika glede vseh prijavljenih terjatev, zaradi česar ni ovir za sodelovanje v upniškem odboru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom imenovalo 5-članski upniški odbor, v katerem je med drugim tudi upnik S. d. d.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik P. d. o. o., in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo 6. točke drugega odstavka 78. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik, ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika, razen če upnik dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upnik S. d. d., v tem postopku prijavil zavarovano terjatev v višini 479.819,17 EUR. To ni ovira za članstvo v upniškem odboru, saj glede na določbo 6. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ne more biti imenovan za člana upniškega odbora le tisti upnik, ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika. Ker je navedeni upnik poleg zavarovane terjatve prijavil tudi navadno terjatev v višini 555.325,33 EUR ter 26.130,34 EUR kot pogojno terjatev, to pomeni, da glede vseh prijavljenih terjatev nima položaja ločitvenega upnika, zaradi česar ni ovir za sodelovanje v upniškem odboru.

6. Ker torej upnik S. d. d., nima položaja ločitvenega upnika glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v tem postopku, pritožnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Prav tako za sodelovanje v upniškem odboru ni odločilnega pomena dejstvo, da je bila upnikova navadna terjatev priznana le v višini 2.693,38 EUR. Zakon namreč niti v 78. členu ZFPPIPP niti v drugih določbah med pogoji za članstvo v upniškem odboru ne določa, da mora biti upnikova terjatev priznana. Za člana upniškega odbora je lahko izvoljen vsak upnik, ki je po 57. členu ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja, to pa je vsak upnik, ki je prijavil svojo terjatev v roku za prijavo terjatve. To pomeni, da je upnik lahko član upniškega odbora tako dolgo, dokler ne izgubi položaja upnika. Da bi upnik S. d. d., izgubil položaj upnika, pritožnik niti ne zatrjuje, še manj dokazuje.

7. Izpodbijani sklep je torej pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

25.08.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cpg 68/2001
• VSL Sklep Cst 222/2022
• VSL sklep Cst 7/2011