VSL sklep Cst 242/2015

Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje je procesno pravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zakonska ureditev vrnitve v prejšnje stanje ima neposredno ustavno podlago v pravici do izjavljanja po 22. členu Ustave.

V primeru vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, ki je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, izdan v insolvenčnem postopku, se smiselno uporabljajo pravila ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki z določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP niso izključena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo kot nedovoljen dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper tako odločitev je dolžnica vložila pritožbo, s katero je uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava, podrejeno pa opozorila na neustavnost zakonske določbe, ki izključuje procesni inštitut vrnitve v prejšnje stanje. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali pa da postopek prekine in vloži zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP vsaj kolikor se nanaša na postopek osebnega stečaja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavanem primeru se je dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožila zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, ni pa v petnajstdnevnem roku iz plačilnega naloga plačala takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom St 109/2009 z dne 6. 2. 2015 ugotovilo, da je pritožba dolžnice z dne 8. 1. 2015 umaknjena. Dolžnica je z vlogo z dne 2. marec 2015 predlagala vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navedla, da je zaradi več zdravstvenih težav februarja 2015 poiskala zdravniško pomoč ter da je iz njenega zdravstvenega kartona razvidno, da je pri dolžnici prisotna psihopatološka simptomatika, ki se je zadnja dva meseca izrazito poslabšala, da je torej s plačilom takse za pritožbo zamudila, ker je bila v času teka roka za njeno plačilo bolna. Trdila je, da je takso plačala takoj, ko je bila za to zmožna. Predlagala je, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, upošteva plačilo takse za pritožbo kot pravočasno in njeno pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti predloži v reševanje višjemu sodišču, posledično pa razveljavi sklep o ugotovitvi, da je pritožba zoper sklep umaknjena zaradi nepravočasno plačane takse za pritožbo.

5. Vložila je tudi pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St 109/2009 z dne 6. 2. 2015. Sodišče prve stopnje o pritožbi zoper sklep ni odločilo, prav tako pa pritožbe zoper sklep tudi še ni predložilo v reševanje višjemu sodišču. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zavrglo in kot edini argument navedlo, da v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (2. odstavek 121. člena ZFPPIPP).

6. Vrnitev v prejšnje stanje je procesno pravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zakonska ureditev vrnitve v prejšnje stanje ima neposredno ustavno podlago v pravici do izjavljanja po 22. členu Ustave(1). ZFPPIPP v 2. odstavku 121. člena določa, da v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Ker se za postopek zaradi insolventnosti pravila ZPP smiselno uporabljajo le glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP), vprašanje nedovoljenosti vrnitve v prejšnje stanje pa ZFPPIPP ureja, izhaja, da smiselna uporaba določb ZPP o vrnitvi v prejšnje ne pride v poštev. Višje sodišče se je sklicevalo na določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP v nekaj primerih(2). Le v sklepu Cst 248/2011 je razlagalo ureditev iz 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je ureditev, ki je glede vprašanja pravice do vrnitve v prejšnje stanje, obnove postopka in vložitve revizije predpisana po ZFPPIPP predvidena zaradi posebnosti insolvenčnega postopka napram pravdnemu postopku ter, da to razliko predstavlja predvsem dejstvo, da je insolvenčni postopek enoten postopek, v katerem proti enemu dolžniku nastopa več upnikov. Vrnitev v prejšnje stanje je predvidena za primer zamude naroka ali roka za kakšno pravno dejanje, zaradi katere stranka izgubi pravico opraviti to dejanje (prvi odstavek 116. člena ZPP). V prej citiranem sklepu je višje sodišče določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP povezalo s 3. odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki določa, da tisti, ki je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave ali ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti.

7. V obravnavanem primeru je dolžnica zamudila rok za plačilo sodne takse za pritožbo, ne pa rok, v katerem bi morala vložiti kakšen predlog, izjavo ali ugovor, zato se določba 3. odstavka 121. člena ZFPPIPP, v konkretnem primeru, v katerem je dolžnica zamudila rok za plačilo takse za pritožbo, ne uporablja. Če pa je tako, v konkretnem primeru tudi ni podana neposredna zveza med 2. in 3. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je pritrditi pritožnici, da so okoliščine konkretnega primera specifične, predvsem v tem, da se je zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti pritožila pravočasno in da je predmet vrnitve v prejšnje stanje vzpostavitev stanja pred zamudo roka za plačilo takse za pritožbo.

8. Dolžnica je zamudila rok za plačilo sodne takse za pritožbo, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje v Plačilnem nalogu za plačilo sodne takse St 109/2009 z dne 12. 1. 2015. Taksno zavezanko je opozorilo, da bo štelo v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pritožbo za umaknjeno, če takse v roku ne bo plačala ali če v istem roku ne bo zaprosila za oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo.

9. Postopek izdaje naloga za plačilo sodne takse je urejen v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1). Po tem zakonu se v postopku odločanja glede plačil sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (3. odstavek prvega člena ZST-1). Na podlagi navedene določbe zakona, se v postopku odločanja po določbah ZST-1 (glede plačil sodnih taks) uporabljajo določbe ZFPPIPP. Ker pa ta glede vprašanja pritožbe in posledic nepravočasnega plačila takse za pritožbo kot procesne predpostavke za obravnavanje pritožbe napotuje na ZPP(3), se pri odločanju po določbah ZST-1 glede plačila sodnih taks smiselno uporablja ZPP in ne ZFPPIPP. V primeru vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, ki je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, izdan v insolvenčnem postopku, se smiselno uporabljajo pravila ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki z določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP niso izključena. Kar z drugimi besedami pomeni, da ima dolžnica pravico vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (smiselno 3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje glede na trditve in predložene dokaze odloči, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZPP za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo, ki je bil določen v plačilnem nalogu.

----------------

(1) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 1. knjiga, str. 472, A. Galič.

(2) VSL sklepi: III Cpg 939/2010, Cst 133/2011 in Cst 248/2011.

(3) Tako tudi VSL sklep Cst 25/2013: Plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, izdan v stečajnem postopku, je procesna predpostavka za izvedbo pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

25.08.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 732/2015
• Sklep III DoR 135/2013
• VSM Sklep I Ip 107/2022