VSL sklep Cst 272/2015

Jedro

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da teče ločen postopek unovčevanja premičnega premoženja dolžnika, v zvezi s katerim je že odločalo prvostopenjsko sodišče in pritožbeno sodišče. Glede tega premičnega premoženja je tudi podan nov predlog prodaje s strani stečajne upraviteljice. Iz spisovnih podatkov ni najti razlogov, da bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeljevati do vprašanj, ki se nanašajo na unovčenje premičnega dela premoženja stečajnega dolžnika, že v okviru razdelitve stečajne mase, ki predstavlja neunovčljivo nepremično premoženje stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 201) je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru upnika N. d.o.o. (red. št. 187) proti delnemu načrtu končne razdelitve z dne 9. 12. 2014 (red. št. 185) tako, da se v posodobljenem seznamu preizkušenih terjatev prikaže priznana ločitvena pravica na premičnem premoženju dolžnika, kot to izhaja iz posodobljenega seznama preizkušenih terjatev z dne 27. 3. 2015 (red. št. 139) (točka 1.1. izreka). V preostalem delu je zavrnilo ugovor upnika N. d.o.o. glede stroškov, ki odpadejo na posebno stečajno maso z utemeljitvijo, da je ta del ugovora nekonkretiziran (točka 1.2. izreka). Odločilo je, da se delna končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta delne končne razdelitve z dne 27. 3. 2015 (red. št. 200) (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). Z istim sklepom je odmerilo sorazmerni del nadomestila upraviteljice za razdelitev posebne razdelitvene mase in določilo način plačila tega nadomestila (3. točka izreka izpodbijanega sklepa). Na upnika D. d.d., (v nadaljevanju D.) je preneslo nepremično premoženje dolžnika, ki ga ni bilo mogoče unovčiti po specificiranem seznamu (točka 4.1. izreka) ter temu upniku naložilo, da v 15-ih dneh na račun dolžnik plača znesek 327.659,79 EUR (točka 4.2. izreka) in odločilo, da vsi davki v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičninah iz točke 4.1. izreka bremenijo navedenega upnika (točka 4.3. izreka).

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil upnik N. d.o.o. (red. št. 206). Uveljavljal je vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru upnika in se mu prizna status edinega ločitvenega upnika z ločitveno pravico prvega vrstnega reda ter posledično dovoli predlagana prodaja premičnega premoženja dolžnika, navedenega v upraviteljevem predlogu z dne 3. 3. 2015, da se ugodi njegovemu ugovoru glede izračuna stroškov, ki odpadejo na posebno stečajno maso, da se ne opravi delna končna razdelitev in da se sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase ne odmeri, dokler niso upniku v celoti poravnani stroški pravdnega postopka, ki jih uveljavlja v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zoper dolžnika. Podrejeno temu pa je pritožnik predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Odgovor na pritožbo je vložil upnik D. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je stečajna upraviteljica 9. 12. 2014 sodišču predložila načrt končne razdelitve premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti (red. št. 185), v katerem je predlagala prenos tega nepremičnega premoženja na upnika D., kateremu je priznana terjatev z ločitveno pravico na tem nepremičnem premoženju. Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da je iz sklopa tega nepremičnega premoženja dolžnika izločeno premično premoženje, glede prodaje katerega je prvostopenjsko sodišče odločalo s sklepom z dne 14. 11. 2014 (red. št. 172), ki je bil kasneje razveljavljen s sklepom pritožbenega sodišča Cst 14/2015 z dne 15. 1. 2015 (red. št. 191).

6. Predmet odločanja prvostopenjskega sodišča v povezavi z načrtom končne razdelitve premoženja (red. št. 185) oziroma končnim načrtom razdelitve z dne 27. 3. 2015 (red. št. 200) se torej nanaša izključno na del stečajne mase, ki v naravi predstavljajo nepremično premoženje stečajnega dolžnika, ki ga ni bilo mogoče unovčiti.

7. Pritožnik je svoj ugovor z dne 23. 12. 2014 formuliral, kot da uveljavlja dva ugovora in sicer ugovor zoper načrt končne razdelitve premoženja in ugovor zoper posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da je ugovor pritožnika potrebno obravnavati enotno kot ugovor proti načrtu razdelitve v smislu 364. člena ZFPPIPP. Posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev mora biti skladno s prvim odstavkom 364. člena ZFPPIPP izdelan pred izdelavo načrta razdelitve, vendar to ne pomeni, da je dopusten ločen ugovor zoper posodobljen končni seznam preizkušenih terjatev. Za presojo utemeljenosti ugovora po 364. členu ZFPPIPP v povezavi s posodobljenim končnim seznamom preizkušenih terjatev so torej relevantni zgolj tisti razlogi in okoliščine, ki so povezani z oblikovano razdelitveno maso, ki je predmet načrta razdelitve.

8. Pretežni del pritožbenih navedb se nanaša na vprašanja, povezana z obstojem ločitvene pravice pritožnika na premičnem premoženju dolžnika, ki je v posodobljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev obravnavana pod zaporedno številko 32, glede katere je pritožniku priznana ločitvena pravica na predmetnih premičninah v drugem vrstnem redu. Pritožnik s pritožbenimi navedbami poskuša izpodbiti argumentacijo prvostopenjskega sodišča glede tako izkazanega vrstnega reda priznane ločitvene pravice.

9. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da tega dela odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti, saj sodišče prve stopnje ni pojasnilo, v čem naj bi bila povezava med priznano ločitveno pravico pritožniku na premičnem premoženju in oblikovanjem razdelitvene mase v zvezi z nepremičninami, katerih ni bilo mogoče unovčiti. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da teče ločen postopek unovčevanja premičnega premoženja dolžnika, v zvezi s katerim je že odločalo prvostopenjsko sodišče in pritožbeno sodišče v okviru odločitve Cst 14/2015. Glede tega premičnega premoženja je tudi podan nov predlog prodaje s strani stečajne upraviteljice z dne 3. 3. 2015 (red. št. 195). Iz spisovnih podatkov ni najti razlogov, da bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeljevati do teh vprašanj, ki se nanašajo na unovčenje premičnega dela premoženja stečajnega dolžnika, že v okviru razdelitve stečajne mase, ki predstavlja neunovčljivo nepremično premoženje stečajnega dolžnika. Ker prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi odločitve o delnem ugovoru pritožnika v točki I.1. izreka izpodbijanega sklepa ni podalo razlogov glede povezave med priznano ločitveno pravico pritožnika na premičnem premoženju dolžnika in stečajno maso, ki je vključena v načrt razdelitve, je s tem podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se smiselno uporablja v skladu s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10. Isti razlog pa je podan tudi v povezavi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča o delni zavrnitvi ugovora pritožnika zoper izračun stroškov, ki odpadejo na posebno stečajno maso, ki je predmet prevzema s strani ločitvenega upnika D. Pritožbeno sodišče pritrjuje argumentaciji prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v tistem delu, ko se sklicuje na neutemeljenost ugovornih očitkov, da stečajna upraviteljica še ni izdelala končnega otvoritvenega poročila skladno s 294. členom ZFPPIPP. Spisovni podatki pritrjujejo ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je bilo otvoritveno poročilo delno izdelano 26. 2. 2013 in dopolnjeno dne 29. 4. 2014 (red. št. 103).

11. Utemeljeni pa so pritožbeni očitki v tistem delu, ki se nanašajo na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da naj bi bil ugovor v delu, v katerem prereka višino stroškov, ki odpadejo na posebno razdelitveno maso, ki jih je ob prevzemu neunovčljivega premoženja dolžnika dolžan nositi ločitveni upnik, povsem nesubstanciran, saj ni podanega nobenega konkretnega očitka, ki bi ga bilo mogoče vsebinsko preizkusiti. Pritožnik je v ugovoru kot ugovorni razlog izrecno navajal, da predlagani načrt končne razdelitve premoženja v delu, ki se nanaša na stroške, ne vsebuje specifikacije in argumentacije za predlagane stroške, pri čemer je bilo izrecno opozorjeno na višino tako uveljavljenih stroškov. Iz načrta končne razdelitve premoženja (red. št. 185), zoper katerega je vložil ugovor dolžnik, je razvidno, da je stečajna upraviteljica pod 3. točko prikazala stroške, povezane s premoženjem, ki ga ni mogoče unovčiti, s tremi postavkami: (1) stroški ocene vrednosti premoženja – 3.889,22 EUR, (2) nadomestilo upraviteljice za unovčenje stečajne mase – 61.000,00 EUR in (3) stroški po 5. in 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP – 262.770,27 EUR. Pritožnik je v ugovoru utemeljeno opozarjal na nekonkretiziranost predvsem najvišje postavke tako izkazanih stroškov (262.770,27 EUR). Stečajna upraviteljica tudi v nadaljnjem postopku ni z ničemer utemeljila oziroma pojasnila strukturo tako izkazanih stroškov, ki naj bi bili povezani z nepremičnim premoženjem, ki je bilo predmet načrta razdelitve. Tudi končni načrt delne razdelitve (red. št. 200) z dne 27. 3. 2015 ne vsebuje nobenega dodatnega pojasnila o naravi in utemeljenosti tako prikazanih stroškov. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da gre za nekonkretizirane ugovorne navedbe pritožnika se tako izkaže kot zmotna, saj pritožnik ob neizkazani specifikaciji v načrtu končne razdelitve premoženja tako upoštevanim stroškom niti ni mogel konkretneje ugovarjati.

12. Ob pomanjkanju razlogov v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na odločitev o ugovoru pritožnika, ni mogoče preizkusiti niti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o delni končni razdelitve na podlagi končnega načrta delne končne razdelitve z dne 27. 3. 2015 (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), s tem povezane odločitve o odmeri sorazmernega nadomestila upravitelja (3. točka izreka izpodbijanega sklepa) in odločitve o prenosu nepremičnega premoženja dolžnika na D. (4. točka izreka izpodbijanega sklepa). Ker teh pomanjkljivosti ne more samo odpraviti pritožbeno sodišče, je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP).

13. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče pozvati stečajno upraviteljico na ustrezno dopolnitev končnega načrta razdelitve premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti in ponovno odločiti o ugovoru pritožnika in o predlagani razdelitvi tega dela stečajne mase. Pri tem pa bo moralo kot relevantne upoštevati zgolj tiste okoliščine, ki se nanašajo na predmet razdelitve premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti.

Datum zadnje spremembe:

29.07.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 129/2011
• VSL sklep Cst 273/2011
• VSL Sklep Cst 74/2022