VSL sklep Cst 252/2015

Jedro

V trenutku odločanja je nesporno, da je zoper pritožnika v kazenski evidenci vpisano kaznivo dejanje zoper premoženje (več le-teh). Pritožnik pa se moti, če misli, da je mogoče iz postopka odpusta obveznosti izločiti terjatve, ki so povezane s kaznivimi dejanji, za ostale terjatve pa naj se vodi postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 4) zavrglo predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil (red. št. 5) dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in smiselno predlagal, da se stečaj zoper njega dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžnikov predlog za začetek osebnega stečaja zato, ker je ugotovilo, da ni podan dolžnikov pravni interes za njegovo izvedbo. Na podlagi dolžnikovega poročila je namreč ugotovilo, da dolžnik nima nobenega premoženja, s katerim bi vsaj delno poplačal upnike, na podlagi kazenske evidence ministrstva za pravosodje pa, da je podana ovira za odpust obveznosti dolžniku po 1. točki prvega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

5. Pritožnik v pritožbi navaja, da res ni visoko plačilno sposoben, vendar je postopek osebnega stečaja smiseln, saj bi se enakovredno poplačali upniki po zmožnostih in bi se razbremenil tudi dolžnik sam. V pritožbi kot nedovoljeno pritožbeno novo dejstvo (prvi odstavek 337. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) navaja, da prejema osebni dohodek, ki se lahko tudi poveča in da ima možnost službenega in poslovnega delovanja. To so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožnik v samem predlogu za začetek osebnega stečaja (red. št. 1) ni navedel. Iz njegovega predloga izhaja le, da nima nobenega premoženja in je brez večje možnosti povečanja osebnih dohodkov, ni pa navedel, da je zaposlen in prejema plačo, ki se lahko tudi poveča. Pritožnik v pritožbi ne sme navajati novih dejstev, če ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati do konca postopka na prvi stopnji.

6. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je upoštevaje dolžnikove trditve in predložene listine pravilno ugotovilo, da dolžnik nima premoženja niti za delno poplačilo upnikov. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem plačilu navadnih upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen.

7. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti (pododdelek 5.11.2. ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti pri dolžniku ne bo mogoč, saj je bil obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje, ki še ni izbrisano iz kazenske evidence, kar je po 1. točki prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP ovira za odpust obveznosti. Takšne ugotovitve ne morejo spremeniti (nove) navedbe pritožnika, da bo podal obnovo kazenskega postopka. V trenutku odločanja je nesporno, da je zoper pritožnika v kazenski evidenci vpisano kaznivo dejanje zoper premoženje (več le-teh). Pritožnik pa se moti, če misli, da je mogoče iz postopka odpusta obveznosti izločiti terjatve, ki so povezane s kaznivimi dejanji, za ostale terjatve pa naj se vodi postopek. Določba 1. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP namreč določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Iz citirane določbe zakona torej izhaja, da odpust (nobene) obveznosti ni dovoljen, če je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje. Pri tem ni nujno, da je povezava med terjatvami, ki (morebiti) izhajajo iz kaznivega dejanja, in tistimi, ki so predmet odpusta obveznosti. Povedano drugače, dolžnik ne more uspeti s predlogom za odpust katerekoli svoje obveznosti, ko je enkrat pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo in še obsodba ni izbrisana.

8. Pritožbeno razlogi, da naj se iz stečajnega postopka izloči terjatev Banke X., ker jo sam dogovorno ureja, pa za odločitev v tej zadevi niso odločilni, zato se pritožbeno sodišče z njimi ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP).

9. Izpodbijani sklep je pravilen, uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350.člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP).

Datum zadnje spremembe:

23.07.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 310/2011
• VSL sklep Cst 489/2015
• VSL sklep Cst 213/2015