VSL sklep Cst 283/2015

Jedro

Stečajni postopek se ne vodi v korist stečajnega dolžnika, temveč v korist upnikov, upravitelj pa mora ravnati v njihovo največjo korist in poskrbeti, da so njihove terjatve poplačane v čim večji meri. Po začetku stečajnega postopka se stečajni postopek lahko konča le na predlog upravitelja, in sicer le v dveh primerih: ko upravitelj unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in iz tega premoženja vsaj delno poplača upnike ter opravi vsa dejanja, ki jih mora izvesti v stečajnem postopku (375. in 376. člen ZFPPIPP); če pa premoženje ne zadošča niti za poplačilo upnikov, pa se lahko stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom (378. člen ZFPPIPP). Po začetku glavnega postopka zaradi insolventnosti tako dolžnik nima več pravice umakniti predlog za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tak njegov predlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo umik predloga kot nedopusten. V obrazložitev je navedlo, da po začetku postopka osebnega stečaja umik predloga za začetek tega postopka ni dovoljen.

Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je postal dolžnik zaradi neuspešne samozaposlitve, dolg pa znaša okoli 11.000,00 EUR. Verjel je odvetnici, ki mu je zagotavljala, da bosta hiša in posest ostali v njegovi lasti, ker je socialno ogrožen. Po prejetju sklepa o začetku postopka osebnega stečaja je poklical upraviteljico, oglasil se mu je P. K., ki je z njim arogantno in sarkastično komuniciral, zahteval je tudi takojšnjo izselitev in plačilo najemnine. Njegove razmere so težke, preživlja se le z nadomestilom, ki ga prejema kot invalid tretje kategorije, je težje zaposljiv, preživlja pa tudi leto in pol staro hčerko. Zaradi osebnega stečaja bo postal revež, njegov dom in zemlja, ki mu pomagata preživeti, sta vredna večkratnik dolga, prodana pa bosta za vrednost, ki je manjša od dejanske. Poleg tega bi tudi ostal brez strehe nad glavo. Dolgove bo poskusil plačati z izposojo denarja.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bil začet postopek osebnega stečaja s sklepom, ki je postal pravnomočen. To pa pomeni, da se je s tem sklepom končal predhodni postopek zaradi insolventnosti in se je začel glavni postopek zaradi insolventnosti (49. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), o dolžnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja pa je bilo pravnomočno odločeno. Predlog za začetek stečajnega postopka se lahko umakne le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (6. odstavek 232. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP).

Stečajni postopek se ne vodi v korist stečajnega dolžnika, temveč v korist upnikov, upravitelj pa mora ravnati v njihovo največjo korist in poskrbeti, da so njihove terjatve poplačane v čim večji meri. Po začetku stečajnega postopka se stečajni postopek lahko konča le na predlog upravitelja, in sicer le v dveh primerih: ko upravitelj unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in iz tega premoženja vsaj delno poplača upnike ter opravi vsa dejanja, ki jih mora izvesti v stečajnem postopku (375 in 376. člen ZFPPIPP); če pa premoženje ne zadošča niti za poplačilo upnikov, pa se lahko stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom (378. člen ZFPPIPP). Pri tem upravitelj zastopa interese upnikov, ki so v tem, da se najde vse premoženje stečajnega dolžnika in se iz tega premoženja poplačajo upniki v največji možni meri. Prodaji nepremičnin se lahko dolžnik izogne le tako, da svoje dolgove in stroške stečajnega postopka poplača.

Po začetku glavnega postopka zaradi insolventnosti tako dolžnik nima več pravice umakniti predlog za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tak njegov predlog. Razlogi, ki jih dolžnik navaja v zvezi z upraviteljico, niso pomembni za odločitev, zato se višje sodišče z njimi ni ukvarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP). V kolikor pa bo sodišče prve stopnje med postopkom ugotovilo, da upraviteljica svojih obveznosti ne opravlja v skladu z zakonom, pa ima tako ali tako možnost (in dolžnost), da po uradni dolžnosti upraviteljico razreši in postavi novega upravitelja.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

05.06.2015

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 439/2018
• VSL Sklep Cst 392/2018
• VSL Sklep Cst 551/2019