VSL sklep Cst 250/2015

Jedro

Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno izenačilo nepremičnino in stavbno pravico kot stvarno pravico na nepremičnini (premoženjsko pravico) in je v zvezi s tem napačno uporabilo določbe 374. člena ZFPPIPP. Ob pravilni uporabi določb 374. člena ZFPPIPP bi moralo najprej postopati skladno s 3. točko 2. odstavka 374. člena ZFPPIPP in ob odsotnosti privolitve Republike Slovenije odločiti, da stavbne pravice kot premoženjske pravice skladno s 1. točko 4. odstavka 374. člena ZFPPIPP prenehajo.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se:

- razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta posebne razdelitvene mase z dne 2. 4. 2015, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka),

- na lokalno skupnost Občino Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj, se prenesejo stavbne pravice št. 2/0, št. 3/0, št. 4/0 in št. 5/0, vse k. o. X, ki so ustanovljene na nepremičninah ID znak 001, ID znak 002, ID znak 003 in ID znak 004 (2. točka izreka).

2. Lokalna skupnost Občina Črnomelj je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev sklepa. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na pritožnico preneslo stavbno pravico, ki je ustanovljena na uvodoma navedenih nepremičninah in potrdilo razdelitev posebne razdelitvene mase, kot jo določa končni načrt z dne 2. 4. 2015 (ki vsebinsko določa prenos stavbne pravice na lokalno skupnost). Iz obrazložitve prvostopnega sodišča izhaja, da navedenega premoženja ni bilo mogoče unovčiti; sodišče je pozvalo upnike na prevzem predmetnega premoženja, vendar v zakonskem roku ni dal noben upnik soglasja za prevzem, zato je v skladu s 374. členom ZFPPIPP odločilo, da se premoženje (nepremičnine oziroma stvarna pravica) prenese na lokalno skupnost, na območju katere je ta nepremičnina oziroma stavbna pravica.

6. Člen 374 ZFPPIPP določa, da če premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje razdeli: če spada v posamezno posebno stečajno maso, ločitvenemu upniku, ki privoli, da ga prevzame (prim. 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena). Če upniki ali družbeniki ne privolijo v prevzem premoženja iz prvega odstavka tega člena, se premoženje glede na vrsto prenese:

1.) nepremičnina, ki ne leži na območju Republike Slovenije, onesnažena nepremičnina ali odpadki, če stečajna masa ne zadošča za kritje ekološke sanacije na Republiko Slovenijo,

2.) druga nepremičnina na lokalno skupno, na območju katere je ta nepremičnina,

3.) drugo premoženje, razen nepremičnin ali denarnega dobroimetja, na Republiko Slovenijo, če privoli, da ga prevzame. Če Republika Slovenija ne privoli v prevzem tega premoženja, se lahko prenese na dobrodelno organizacijo, če ta privoli, da ga prevzame (drugi odstavek 374. člena).

Če niti Republika Slovenija niti dobrodelna organizacija ne prevzame premoženja iz 3. točke drugega odstavka tega člena, po 1. točki četrtega odstavka tega člena terjatve in druge premoženjske pravice, ki so predmet tega premoženja, prenehajo.

7. Pritožnica pravilno opozarja, da ZFPPIPP zgolj za nepremičnine določa, da se prenesejo na lokalno skupnost (v določenih primerih na Republiko Slovenijo), ostale premoženjske pravice pa prenehajo (1. točka četrtega odstavka 374. člena ZFPPIPP).

8. Pojem nepremičnine definira 18. člen SPZ kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (prim. prvi odstavek cit. člena). Pojem nepremičnine je torej enak pojmu zemljišča oziroma zemljiške parcele, kot jo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo. Po prvem odstavku 256. člena SPZ je stavbna pravica, pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Glede na navedeno je stavbna pravica po svoji naravi premoženjska pravica (in ne gradbeni) objekt oziroma njegov del. Zgradba pri stavbni pravici ni samostojen predmet stvarne pravice, ampak le sestavni del stavbne pravice. V našem pravu nepremičnih pravic ne poznamo. Stavbna pravica je premoženjska pravica na nepremičnini, glede katere velja nepremičninski režim, vendar to ne pomeni, da bi jo morali šteti za nepremičnino (prim. Stvarnopravni zakonik s komentarjem, M. Tratnik, A. Berden in ostali, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 124 in 125). Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno izenačilo nepremičnino in stavbno pravico kot stvarno pravico na nepremičnini (premoženjsko pravico) in je v zvezi s tem napačno uporabilo določbe 374. člena ZFPPIPP. Ob pravilni uporabi določb 374. člena ZFPPIPP bi moralo najprej postopati skladno s 3. točko drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP in ob odsotnosti privolitve Republike Slovenije odločiti, da stavbne pravice kot premoženjske pravice skladno s 1. točko četrtega odstavka 374. člena ZFPPIPP prenehajo. Do enakega zaključka je mogoče priti tudi z namensko razlago določbe 374. člena ZFPPIPP, po kateri ob zaključku stečajnega postopka načeloma vse premoženjske pravice v položaju, ko jih nihče ne prevzame, prenehajo; taka ureditev pa ne more veljati za nepremičnine oziroma za lastninsko pravico na njih, saj le-te v končni posledici vselej potrebujejo lastnika oziroma lastninska pravica potrebuje titularja (zato se v določenih položajih Republika Slovenija ali lokalna skupnost ne more upreti oziroma mora postati njihova lastnica po samem zakonu).

9. Po oceni pritožbenega sodišča ni relevantna ugotovitev upravitelja v odgovoru na pritožbo, da se stavbna pravica kot absolutna stvarna pravica bistveno razlikuje od drugih premoženjskih (obligacijskih) pravic. Člen 374 ZFPPIPP ne daje podlage za sklepanje, da v primerih iz tega člena prenehajo le obligacijske pravice, ne pa tudi stavbna pravica.

10. Na drugačen zaključek pritožbenega sodišča ne morejo vplivati niti navedbe glede specifičnih okoliščin tega primera, da so predmetne stavbne pravice ustanovljene le za relativno kratek čas in so praktično brez ekonomske vrednosti.

11. Prav tako ni utemeljeno stališče upravitelja, da pritožnik ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, ker naj bi lahko v skladu s 366. členom ZFPPIPP pritožbo zoper sklep o razdelitvi vložil zgolj tisti, ki je ugovarjal zoper načrt razdelitve, pri čemer Občina Črnomelj ni ugovarjala zoper načrt razdelitve, zaradi česar naj bi bila njena pritožba nedovoljena. Enajsti odstavek 374. člena ZFPPIPP namreč izrecno določa, da če se s sklepom o končni razdelitvi nepremičnina po 2. točki drugega odstavka tega člena prenese na lokalno skupnost, se sklep vroči lokalni skupnosti, ki ima pravico do pritožbe proti temu sklepu.

12. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Če bo v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje ugotovilo, da Republika Slovenija ne privoli, da prevzame predmetne stavbne pravice (2. točka drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP) in bodo premoženjske pravice, ki so predmet tega premoženja, prenehale po 1. točki četrtega odstavka 374. člena ZFPPIPP, bo treba urediti tudi njihov izbris iz zemljiške knjige (smiselno prvi odstavek 260. člena SPZ).

13. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

05.06.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 659/93
• VSL Sklep Cst 498/2019
• VSL sklep Cst 456/2014