VSL sklep Cst 194/2015 in Cst 195/2015

Jedro

Dolžnik predlagatelj stečajnega postopka ni dolžan založiti začetnega predujma iz 5. odstavka 141. člena ZFPPIPP, saj se začetni predujem za stečajni postopek plačuje le v primeru, ko je predlagatelj osebno odgovorni družbenik ali pa upnik, kadar je upnik lahko predlagatelj prisilne poravnave. Ker ob upoštevanju 141., 147. in 233. člena ZFPPIPP dolžnik začetnega predujma za stečajni postopek tako ali tako ni dolžan založiti, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je treba predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavreči, ker niso bile predložene listine iz 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP, in zato na podlagi 4. odstavka 147. člena ZFPPIPP začeti stečajni postopek.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z opr. št. St 770/2015 in St 1386/2015 sklenilo, da 1.) se zavrže predlog za začetek prisilne poravnave in se začne stečajni postopek nad dolžnikom, 2.) se za upravitelja imenuje R.C.H. in ugotovilo, prek kakšne pravnoorganizacijske oblike upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti, 3.) bo stečajni postopek vodilo pod novo opravilno številko St 1386/2015, odločilo pa je tudi o izplačilih s proračuna sodišča.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je 10. 2. 2015 vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, sodišče prve stopnje pa je 16.2.2015 izdalo sklep o dopolnitvi predloga, ki ga je prejel 18. 2. 2015. Naloženo mu je bilo, da v 15 dneh dopolni predlog z manjkajočimi dokumenti in založi začetni predujem. Dolžnik predloga ni dopolnil, saj ni založil začetnega predujma. Sklep ni pravilen, saj bi moralo sodišče zaradi nezaložitve predujma predlog za začetek prisilne poravnave zavreči. Že iz pravnega pouka v sklepu o dopolnitvi predloga in dosedanje sodne prakse (sklep Okrožnega sodišča v Kopru v zadevi St 2703/2011) izhaja, da je sodišče prve stopnje narobe uporabilo določila ZFPPIPP, saj bi moralo zavreči predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek. Zato predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in le zavrže predlog za začetek prisilne poravnave.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. V skladu s 4. odstavkom 147. člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, da predlagatelj v roku 15 dni po prejemu sklepa o dopolnitvi predloga ne dopolni predloga za začetek postopka prisilne poravnave, kot mu je bilo naloženo, po poteku tega roka zavreči predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka. Po 5. odstavku 147. člena ZFPPIPP pa sodišče zavrže predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek, če predlagatelj predloga v postavljenem roku ne dopolni tako, da založi začetni predujem iz 5. odstavka 141. člena ZFPPIPP.(1) V sklepu o dopolnitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave je bil predlagatelj opozorjen (v pravnem pouku) na določila 4. in 5. odstavka 147. člena ZFPPIPP.

5. V skladu s 1. odstavkom 233. člena ZFPPIPP mora predlagatelj ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v znesku, ki je enak:

- znesku pavšalnega nadomestila za objave iz 5. odstavka 122. člena tega zakona,

- znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke 4. odstavka 103. člena tega zakona in

- pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, določenim s predpisom iz 3. točke 1. odstavka 114. člena tega zakona.

6. Založitve tega predujma je med drugim oproščen dolžnik (6. odstavek 233. člena ZFPPIPP), v takem primeru pa sodišče s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz proračuna opravijo izplačila zneskov predujma Ajpes in v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (7. odstavek 233. člena ZFPPIPP).

7. Sodišče prve stopnje je ob zavrženju predloga za začetek postopka prisilne poravnave začelo stečajni postopek, čeprav začetni predujem iz 5. odstavka 141. člena ZFPPIPP ni bil plačan. Pri tem je treba upoštevati, da je bil po začetku uporabe 5. odstavka 147. člena ZFPPIPP spremenjen 233. člen ZFPPIPP, ki je določil, da je plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka oproščen dolžnik, kadar je predlagatelj stečajnega postopka. To pa pomeni, da zato tudi ni dolžen založiti začetnega predujma iz 5. odstavka 141. člena ZFPPIPP, saj se začetni predujem za stečajni postopek plačuje le v primeru, ko je predlagatelj osebno odgovorni družbenik (primerjaj 2. odstavek 139. člena ZFPPIPP) ali pa upnik, kadar je upnik lahko predlagatelj prisilne poravnave (primerjaj 221.j člen ZFPPIPP). Ker ob upoštevanju 141., 147. in 233. člena ZFPPIPP dolžnik začetnega predujma za stečajni postopek tako ali tako ni dolžen založiti, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je treba predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavreči, ker niso bile predložene listine iz 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP, in zato na podlagi 4. odstavka 147. člena ZFPPIPP začeti stečajni postopek. Pri tem je pomembno, da je bil dolžnik opozorjen na možnost zavrženja predloga zaradi nepredložitve tega, kar je bilo zahtevano s sklepom o dopolnitvi. Zaradi navedenega se sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno ukvarjati s predlogom za začetek prisilne poravnave z dne 11.3.2015. Pri tem velja opozoriti še na določilo 150. člena ZFPPIPP, po katerem pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo šele z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, tako da bi pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave po predlogu z dne 11.3.2015 (St 1386/2015) nastale šele dne 12.3.2015, to pa je že na dan po začetku učinkovanja pravnih posledic začetka stečajnega postopka (1. odstavek 244. člena ZFPPIPP).

8. Ne glede na navedeno pa višje sodišče v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje utrjuje še potek dolžnikovih dejanj v več insolvenčnih postopkih. Najprej je dolžnik vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, sodišče je začelo ta postopek s sklepom St 5663/2014 z dne 25. 11. 2014; ker dolžnik ni v enem mesecu predložil posodobljenega seznama terjatev, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 1. 2015 zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo, višje sodišče pa je s sklepom Cst 75/2015 z dne 5. 2. 2015 dolžnikovo pritožbo zavrnilo. 10. 2. 2015 je nato dolžnik vložil predlog za (redno) prisilno poravnavo; v tej zadevi (St 779/2015) je sodišče 16. 2. 2015 izdalo sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave, v katerem je dolžniku naložilo predložitev vseh listin, saj k predlogu za začetek prisilne poravnave dolžnik ni priložil prav nobene od listin iz 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP. Če bi dolžnik imel resen namen odpraviti insolventnost, bi tako ali tako pravočasno predložil že posodobljeni seznam terjatev v postopku poenostavljene prisilne poravnave (St 5663/2014), vsekakor pa bi pravočasno predložil listine, ki bi morale biti priložene že k predlogu za (redno) prisilno poravnavo (St 779/2015). Namesto tega je po izteku roka za dopolnitev tega predloga dne 11. 3. 2015 vložil nov predlog (redne) prisilne poravnave (St 1386/2015), ki mu prav tako ni bila priložena nobena listina iz 141. člena ZFPPIPP. Vmes je 4. 3. 2015 12 upnikov vložilo predlog za začetek stečajnega postopka in za izdajo začasne odredbe.

9. Iz navedenega je razvidno, da dolžnik niti nima resnega namena za odpravo insolventnosti, s stalnim vlaganjem nepopolnih predlogov povzroča sodišču nepotrebno delo, s svojimi predlogi pa ovira tudi izterjavo terjatev, ki jih imajo do njega upniki, saj v času po začetku postopka prisilne poravnave ni dovoljeno začeti ali nadaljevati postopka izvršbe in zavarovanja (131. in 132. člen ZFPPIPP). Pri tem tudi za primer začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave velja, da se prekinejo že začeti postopki izvršbe in zavarovanja (1. alineja 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Tako ravnanje je treba presojati z vidika zlorabe instituta postopka prisilne poravnave za oviranje upnikov oziroma za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave (primerjaj 11. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP; tako tudi sklep VSL Cst 473/2014 – izdan je bil v zadevi St 3443/2014 in objavljen na portalu Ajpes v tej stečajni zadevi 6. 11. 2014). Takšno ravnanje je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in pomeni zlorabo procesnih pravic, zato ne more in ne sme uživati pravnega varstva. Pomeni namreč zlorabo instituta prisilne poravnave, saj gre za zasledovanje ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka prisilne poravnave, zato taki predlogi prisilne poravnave niso dovoljeni.

10. Ker tako dolžnik ni dopolnil niti predloga za prisilno poravnavo v zadevi St 779/2015, drugi predlog za prisilno poravnavo (St 1386/2015) pa ni dovoljen, vendar o njem sodišču prve stopnje glede na 150. člen ZFPPIPP še ni bilo treba odločiti, ga je sodišče prve stopnje moralo zavreči. V skladu s 4. odstavkom 147. člena ZFPPIPP sodišče v primeru zavrženja predloga začne stečajni postopek, pri čemer je višje sodišče že zgoraj razložilo, da je dolžnik na podlagi 6. odstavka 233. člena ZFPPIPP oproščen založitve predujma za začetek stečajnega postopka in se ta v skladu s 7. odstavkom 233. člena ZFPPIPP založi iz proračuna sodišča. Dolžnik se pri tem ne more sklicevati na to, da je bil opozorjen, da bo predlog za začetek prisilne poravnave ob nezaložitvi začetnega predujma po 5. odstavku 147. člena ZFPPIPP zgolj zavržen. Napačni pravni pouk namreč stranki postopka ne zagotavlja več pravic, kot pa ji jih daje zakon.

11. Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeni pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

----------

Op. št. (1): ta določa: Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek postopka prisilne poravnave založiti začetni predujem, ki je enak:

- znesku pavšalnega nadomestila za objave iz 5. odstavka 122. člena tega zakona in

- znesku najnižjega nadomestila upravitelja iz 1. točke 4. odstavka 103. člena tega zakona za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če bi bil postopek prisilne poravnave ustavljen in začet stečajni postopek.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 81/2017
• VSL sklep Cst 473/2014
• VSL Sklep Cst 548/2017