VSL sklep Cst 183/2015

Jedro

Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, ki se uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave.

Pritožnik, katerega terjatev do dolžnika ni navedena na seznamu navadnih terjatev, nima položaja stranke v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožnik pravočasno pritožil. Navaja, da je 20. 3. 2014 podal predlog za začetek stečajnega postopka. Ob obravnavanju tega predloga je izvedenka ugotovila, da je na dan 31.12.2013 dolžnikov znesek obveznosti po bilanci stanja znašal 2.153.568,00 EUR. Izdaja izpodbijanega sklepa posega v načela stečajnega postopka, dolžnik pa želi le zavleči začetek stečajnega postopka.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po 126. členu ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezni sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon nima posebne določbe, iz katere bi izhajalo, da ima pritožnik pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožnik namreč ni stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. Po določilu 56. člena ZFPPIPP so v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati procesna dejanja: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.

6. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave (oddelek 4.7 ZFPPIPP) je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe, ki se uporabljajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave.

7. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne uporablja oddelek 3.4 ZFPPIPP. Zato upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne prijavljajo terjatev in se preizkus terjatev ne izvede. Vendar se tudi v postopku poenostavljane prisilne poravnave uporablja 56. člen ZFPPIPP (ki je umeščen v oddelek 3.3 ZFPPIPP – primerjaj 45. člen ZFPPIPP).

8. Kadar uporabljamo to pravilo pri presoji, kdo ima v postopku poenostavljene prisilne poravnave procesni položaj stranke glavnega postopka, moramo ustrezno upoštevati prvi odstavek 221.e člena ZFPPIPP, po katerem seznam navadnih terjatev nadomešča prijave terjatev upnikov. To izhaja tudi iz 4. odstavka 221.b člena ZFPPIPP. Zato ima v tem postopku položaj stranke vsak upnik, katerega (navadna) terjatev do dolžnika je navedena na seznamu navadnih terjatev, vsebovanem v poročilu o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek tega postopka, oziroma v posodobljenem seznamu terjatev, za katerega učinkuje poenostavljena prisilna poravnava (4. odstavek 221.d člena ZFPPIPP). Zato je vsak od teh upnikov procesno legitimiran za pritožbo.

9. Glede na navedeno pritožnik, katerega terjatev do dolžnika ni navedena na seznamu navadnih terjatev (niti v posodobljenem seznamu terjatev, ki ga je dolžnik vložil 18.3.2015 – PD 15), nima položaja stranke v tem postopku. Ločitveni upniki, torej upniki zavarovanih terjatev, pa tako ali tako niso navedeni v tem seznamu, ki vsebuje le navadne, torej nezavarovane terjatve. Tudi potrjena poenostavljena prisilna poravnava na zavarovane terjatve ne vpliva (4. odstavek 221.b člena ZFPPIPP v zvezi z 213. členom ZFPPIPP).

10. Iz pritožbe izhaja, da pritožnik utemeljuje svoja izvajanja o tem, da ima položaj stranke v postopku poenostavljene prisilne poravnave, na določilu 1. in 2. odstavka 152. člena ZFPPIPP. Iz navedenih določb izhaja, da ima v postopku (redne) prisilne poravnave položaj stranke upnik, če je pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo. Vendar se glede na določilo 221.b člena ZFPPIPP navedena določba v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se namreč (smiselno) uporabljajo (nekatera in ne vsa) pravila postopka redne prisilne poravnave, in sicer samo tista, ki so (izrecno) navedena v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP. Med njimi pa ni 152. člena ZFPPIPP, pri čemer je bilo že v sklepu Cst 141/2015, izdanem v zadevi, ki se vodi po upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, pojasnjeno, zakaj niti smiselna uporaba (vsaj) 1. odstavka 152. člena ZFPPIPP za postopek poenostavljene prisilne poravnave ni primerna. Tudi zato ni mogoče temeljiti položaja stranke postopka poenostavljene prisilne poravnave na 2. odstavku 152. člena ZFPPIPP.

11. Pritožbeno sodišče pripominja, da ne držijo (več) pritožbene navedbe, da je predhodni stečajni postopek nad dolžnikom zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave prekinjen, saj je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka razveljavilo, ker se določba 152. člena ZFPPIPP v tem postopku niti smiselno ne uporablja (sklep Cst 141/2015). Glede na razveljavitev sklepa o prekinitvi predhodnega stečajnega postopka bo sodišče prve stopnje tako ali tako moralo nadaljevati z odločanjem o začetku stečajnega postopka.

12. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožnik ni stranka tega postopka in zato nima pravice vložiti pritožbe proti izpodbijanemu sklepu. Pritožba, ki jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, je nedovoljena in jo je zato potrebno zavreči (1. in 3. odstavek 343. člena ter 1. odstavek 346. člena, prva točka 365. člena ZPP, vse v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

05.06.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 329/2015
• VSM sklep 1 Cpg 484/2014
• VSL Sklep Cst 91/2021