VSL sklep Cst 192/2015

Jedro

Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka dolžnik lahko pravočasno uprl le z vložitvijo ugovora, v katerem bi izpodbijal podlago za domnevo trajnejše nelikvidnosti, tako imenovano domnevno bazo. Trditi in izkazati bi moral, da ima zaposlenih več delavcev, ki jim minimalne plače, davke in prispevke redno obračunava oziroma plačuje oziroma z njimi ne zamuja več kot dva meseca. Ker tega dolžnik ni storil, prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba ugotavljati insolventnosti dolžnika.

Izrek

Pritožba družbenikov B. Ž. in M. K. se zavrže.

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom E. (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo T. P. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki P. s. p., matična številka: 000 (3. točka izreka). Odločilo je še, da se iz proračuna sodišča opravijo naslednja plačila Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: pavšalno nadomestilo za objave iz petega odstavka 122. člena ZFPPIPP v znesku 122,00 EUR in v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika v znesku 3.627,01 EUR na fiduciarni račun upravitelja (4. točka izreka).

Zoper navedeni sklep so vložili pritožbo dolžnik in njegova družbenika B. Ž. in M. K. Uveljavljali so „vse pritožbene razloge“ in predlagali spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.

Pritožba družbenikov je prepozna.

Kadar sodišče sklep o začetku stečajnega postopka izda na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika (drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP). Za družbenika stečajnega dolžnika teče petnajstdnevni rok za pritožbo od objave sklepa na spletnih straneh AJPES-a (2. točka drugega odstavka 127. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom E. d.o.o. je bil na spletnih straneh AJPES-a objavljen dne 29. 12. 2014. Petnajstdnevni rok za pritožbo družbenikov se je torej iztekel dne 13. 1. 2015. Družbenika pa sta pritožbo poslala priporočeno po pošti šele 30. 1. 2015, kot izhaja iz dohodnega žiga Okrožnega sodišča v Novi Gorici, torej po preteku pritožbenega roka. Njuno prepozno pritožbo je zato pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zavrglo, ne da bi jo meritorno obravnavalo.

Pritožba stečajnega dolžnika ni utemeljena.

Predlagateljica je v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom navedla, da je delavka dolžnika in njegova upnica in da delodajalec oziroma dolžnik zamuja z izplačilom plač ter davkov in prispevkov za dobo, daljšo od treh mesecev, za kar je priložila tudi potrdilo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije. Nadalje je navedla, da ima dolžnik blokirane račune že zelo dogo časovno obdobje in ni plačilno sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti.

Predlog je sodišče prve stopnje vročalo dolžniku in ga hkrati poučilo o možnosti vložitve ugovora (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP) in možnosti vložitve zahteve za odložitev odločanja o upničinem predlog za začetek stečajnega postopka (236. člen ZFPPIPP) in pravnih posledicah iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. V spisu sicer ni vročilnice, ki bi izkazovala, kdaj je dolžnik navedeni poziv sodišča prejel, iz dolžnikove vloge „ugovor na poziv dolžniku“, ki je datiran z dnem 14. 11. 2014 (sodišče pa ga je prejelo dne 17. 11. 2014), pa je mogoče zaključiti, da ga je dolžnik prejel najkasneje dne 14. 11. 2014. Petnajstdnevni rok za ugovor v smislu drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP ali dolžnikovo zahtevo za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka je zato potekel 1. 12. 2014. Do tega dne pa je dolžnik vložil le že omenjeni „ugovor na poziv dolžniku“, v katerem je dolžnik navedel le, da predlagateljice nima v kadrovski evidenci in je s tem tudi njena vloga zanj brezpredmetna. Čeprav samo navedeno dejstvo nezavedenosti predlagateljice v kadrovski evidenci dolžnika ni relevantno, saj gre lahko tudi za neurejenost dolžnikove kadrovske evidence, pa bi bilo iz take navedbe dolžnika mogoče razbrati kvečjemu oporekanje statusa predlagateljice kot delavke dolžnika v času vložitve njenega predloga za začetek stečajnega postopka. Ta status pa je predlagateljica izkazala s potrdilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 25. 11. 2014, iz katerega izhaja, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, da je predlagateljica do tega dne v delovnem razmerju pri tožniku, dokaza o nasprotnem pa pritožnik v prvostopenjskem postopku ni predložil.

Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je predlagateljica izkazala s potrdilom Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, da dolžnik od januarja 2013 do septembra 2014 za predlagateljico ni obračunal obveznih prispevkov (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter poškodbe pri delu), manjkajoči podatki pa se po evidenci davčnega organa nanašajo na plače predlagateljice. Z navedenimi podatki je predlagateljica izkazala svojo procesno legitimacijo kot delavka in upnica dolžnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka skladno z 231. členom ZFPPIPP. S pritožbenimi trditvami, da je bila predlagateljica pri dolžniku zaposlena do polovice julija 2013, saj je 15. 7. 2013 ustanovila novo družbo in postala tudi njena direktorica, ki so tudi sicer nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 237. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) pritožnik zato ne more uspeti.

Zmotno je pritožbeno stališče, da mora upnik izkazati pravni interes za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka z dokazom, da dolžnik nima dovolj premoženja za upnikovo poplačilo. ZFPPIPP daje upniku procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, če upnik izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (231. člen ZFPPIPP). Že ob izpolnitvi tega pogoja je upniku s tem priznan pravni interes za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Ker je temu pogoju, kot je bilo že obrazloženo, predlagateljica zadostila, ni bilo razloga za zavrženje njenega predloga po prvem odstavku 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, kot to smiselno predlaga pritožnik.

Pritožnik tudi neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, sklicujoč se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cst 458/2013, da domneva insolventnosti po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP ni podana že v primeru, če se zamuda s plačilom plač nanaša le na posameznega bivšega delavca in ne na plačila, ki so zapadla že dalj časa pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Navedeno stališče se nanaša na primer, ko ima dolžnik zaposlenih več delavcev, pa le posameznemu od njih, ki je celo bivši delavec, zamuja s plačilom plače oziroma prispevkov. Prvostopenjsko sodišče pa v obravnavanem primeru glede na skopo odzivnost dolžnika na upničin predlog ni imelo razloga za sklepanje, da ima pritožnik zaposlenih več delavcev in da z izplačilom plač ali davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač, ne zamuja za več kot dva meseca. Tega ne trdi pritožnik niti v pritožbi, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da obstaja neizpodbojna zakonska domneva obstoja trajnejše nelikvidnosti dolžnika in s tem njegova insolventnost po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP.

Ker gre za neizpodbojno domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, bi se začetku stečajnega postopka dolžnik lahko pravočasno uprl le z vložitvijo ugovora, v katerem bi izpodbijal podlago za domnevo trajnejše nelikvidnosti, tako imenovano domnevno bazo. Trditi in izkazati bi moral, da ima zaposlenih več delavcev, ki jim minimalne plače, davke in prispevke redno obračunava oziroma plačuje oziroma z njimi ne zamuja več kot dva meseca. Ker tega dolžnik ni storil, prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba ugotavljati insolventnosti dolžnika, ker je zanjo podana neizpodbojna zakonska domneva. Zato ni podana izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi izpodbijani sklep ne imel razlogov o ugotovitvi dolžnikove insolventnosti.

Dolžnik bi v petnajstdnevnem ugovornem roku (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP) lahko vložil tudi zahtevo za odložitev odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost (prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP), o tej možnosti pa je bil obveščen že ob prejemu upničinega predloga za začetek stečajnega postopka. Ker tega pravočasno v prvostopenjskem postopku ni storil, je s pritožbenimi trditvami o vrednosti objekta, ki ga dolžnik prodaja in s tem možnosti poplačila vseh dolžnikovih upnikov (ter o sredstvih na depozitnem računu in s predložitvijo dokazov o teh dejstvih pritožnik prekludiran, saj bi navedena dejstva moral uveljavljati že v petnajstdnevnem roku po prejemu upničinega predloga za stečaj, zato teh trditev tudi pritožbeno sodišče ne sme presojati.

Ker so se vsi izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

14.06.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 458/2013
• VSL Sklep Cst 176/2020
• VSL sklep III Cpg 655/2016