VSL delna sodba in sklep I Cpg 28/2014

Jedro

Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožen. Zato je treba pri presoji, ali delo s področja uporabne umetnosti, kar nedvomno IEEB in CD je, upoštevati, da je individualnost in izvirnost lahko zelo malo različna od obstoječih, že varovanih avtorskih del, pa dosega merilo avtorsko pravne zaščite.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi:

izpodbijana sodba se v I. točki izreka spremeni tako, da se:

„Toženi stranki prepove vsaka priprava za nadaljnjo kršitev, samo kršenje in bodoče kršitve, in sicer zlasti vsaka izdelava, reprodukcija, distribucija in predelava avtorskega dela: idejna zasnova, oblikovanje in produkcija brošur in CD Indikativne Elektroenergetske Bilance družbe E. d.o.o., ki jih je v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 izdelala tožeča stranka ter na katerih ima tožeča stranka izključno avtorsko pravico.“

II. V preostalem delu se sodba v točkah II. in III. razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju drugič zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Toženi stranki se prepove vsaka priprava za nadaljnjo kršitev, samo kršenje in bodoče kršitve, in sicer zlasti vsaka izdelava, reprodukcija, distribucija in predelava avtorskega dela: idejna zasnova, oblikovanje in produkcija brošur in CD Indikativne Elektroenergetske Bilance družbe E. d.o.o., ki jih je v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 izdelala tožeča stranka ter na katerih ima tožeča stranka izključno avtorsko pravico.

2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki odškodnino za kršitev izključnih avtorskih upravičenj avtorskega dela: idejna zasnova, oblikovanje in produkcija brošur in CD Indikativne Elektroenergetske Bilance družbe E. d.o.o., ki ga je v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 izdelala tožeča stranka v višini 35.936,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe dalje do plačila v roku 15 dni, pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške tega postopka, v roku 15 dni od prejema te sodbe. V primeru zamude je dolžna tožena stranka plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude dalje do plačila.“

2. Sodišče prve stopnje je kot nosilne navedlo naslednje razloge:

- predmet pogodbe št. 17/1268/2006 z dne 5. 4. 2006 je označen kot: izdelava indikativne elektroenergetske bilance za leto 2006 (v nadaljevanju IEEB, A2), predmet pogodb št. 35/1828/2007 z dne 7. 6. 2007, št. 433/139/2008 z dne 10. 4. 2008 je označen kot tisk IEEB za leto 2007 (100 izvodov), enako za leto 2008, (A3, A4)

- na podlagi pregleda zunanjosti brošure s trdo platnico in broširano vezavo (IEEB za leto 2010, izdelana s strani tožene stranke) sta naslovna stran platnice (prve platnice) in zunanja zadnja stran platnice (hrbtna platnica) približno na polovici vodoravno razdeljeni na zgornji del, ki je bel in spodnji del, ki je enakomerne zelene barve, v spodnjem delu zgornjega dela je 2,5 cm širok pas v sivem odtenku, ki vodoravno poteka po širini celotne naslovne in zadnje platnice, na območju zgornjega desnega vogala je srebrn krog premera 2,8 cm, v katerem je napis X, napisa indikativna Elektroenergetska bilanca se nahajata v območju sivega pasu in E. d.o.o. v območju spodnjega desnega vogala (primerjaj skico št. 1, list. št. 104);

- za leti 2008 in 2009 sta naslovni strani IEEB identični, le v različnih barvah, za leti 2008 v modri in 2009 v rdeči barvi;

- barvni odtenek naslovnice oziroma zunanje hrbtne strani IEEB za leta 2005, 2006 in 2007 je drugačen le v barvnem odtenku in sicer rumen do oranžen;

- notranja vsebina IEEB za leta 2005, 2006 in 2007 je prikazana na skici št. 3 (list. št. 105) in sestoji iz vodoravne sive in oranžne barve (2005, 2006) in dveh modrih vodoravnih črt (2007);

- prva stran poročila za leti 2003 in 2004 se od prvih strani poročil za leti 2005 in 2006 razlikujeta po oblikovanju vodoravnih (obarvanih črt, primerjaj skico št. 3 s skico št. 4, list. št. 105);

- s primerjavo notranjosti brošure IEEB za leto 2010 in na podlagi vpogleda v vsebino priložene zgoščenke (CD plošče) in primerjave barvnih kopij notranjih strani zadnje platnice brošure za leta 2005 (A31), 2006 (A/26), 2007 (A/27), 2009 (A/28) gre za povsem enako torej identično idejno oziroma izvedbeno rešitev barvnega in vsebinskega izgleda lica zgoščenke ter enako idejno oziroma izvedbeno rešitev pritrditve zgoščenke v ovitek brošure;

- oblika brošure (v obliki pravokotne knjige s trdima platnicama in trdo, brošurno vezavo) ni izvirna, ker je posledica ustreznega izbora med različnimi, že prej znanimi oblikami predstavitve;

- grafična rešitev naslovnice na način, da je prikazan znak „X“ in sicer črke v beli barvi na srebrno sivi podlagi, nato dve črti (ena ožja na kateri je naveden naziv brošure) in širša črta druge barve na kateri sta navedeni leto in naziv tožene stranke ne vsebuje elementov individualnosti, ki bi to grafično rešitev uvrščala med osebno, izvirno, individualno, inovativno samosvoje;

Oblikovalskega dosežka, ki bi dosegel merila avtorskega dela ne dosegajo naslednji elementi v IEEB in CD plošči;

- uporaba enake tipografije črk v vseh brošurah;

- uporaba dveh črt enake debeline (ki se barvno ujema s črtama iz naslovnice brošure);

- označba najpomembnejših podatkov (najvišje, najnižje vrednosti) z barvami, ki so vsebovane že na naslovnici brošure in na zgornjem delu vsake brošure;

- oblikovanje tabel in grafikonov ob uporabi palete barv;

- predstavitev IEEB v digitalni obliki (torej na nosilcu CD);

- da je naslovnica CD plošče enaka kot naslovnica brošure in platnica brošure, v katero je ustavljena CD plošča je rešitev, ki ji je vsaj že dvajset let priča vsak kupec katerekoli CD plošče;

- kombinacijska povezava zunanje oblike brošure, material iz katerega je izdelan zunanji videz (trda platnica in karton v katerega je vključen CD), uporaba črt in barv ter znaka X na vsaki strani brošure in na CD plošči ni presežek, ki bi zunanji videz (zasnova in predstavitev IEEB) ločil od vseh drugih sorodnih stvaritev;

Elemente individualnosti in idejnega presežka in s tem avtorskega dela imajo le:

- uporaba znaka X in sicer belih črk v srebrno sivem krogu v brošuri in naslovnici ter v CD plošči

- v znaku „X“, ki se ponovi na vsaki strani brošure IEEB in CD plošči.

Sodišče prve stopnje je materialnopravno sklepalo, da bi za dosego avtorskega dela morala biti v konkretnem primeru podana bistveno višja stopnja ustvarjalnosti.

Zato, ker je ugotovilo, da avtorska pravica tožeče stranke ne obstoja, je odločilo, da nista utemeljena tožbena zahtevka glede kršitve avtorske pravice po 1. točki prvega odstavka 167. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in na plačilo odškodnine po določbi tretjega odstavka 168. člena ZASP.

3. Proti sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka.

4. V bistvenem so pritožbeni razlogi naslednji:

Nepravilna oziroma zmotna ugotovitev dejanskega stanja

- pri presoji avtorskega dela se sodišče preveč osredotoča na inovativnost (predpostavka pri vprašanju obstoja patenta, ne pa avtorskega dela) in zaključi, da posamični elementi in na koncu tudi stvaritev kot celota ne vsebujejo oziroma ne odražajo nujnega „presežka“, pri čemer niti ne pojasni, kakšen in v čem naj bi tak presežek bil;

- predpostavke individualnosti se ne sme enačiti s pojmom novosti, saj gre pri stvaritvi avtorskega dela za izrazno stvaritev, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja, ki črpa iz množice že obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev;

- sodišče se ni opredelilo do obstoja inovativnosti, saj je namen avtorskega dela tožeča stranke v njeni uporabnosti, pomen avtorstva pa v interpretaciji znanih elementov na samosvoj način;

- presoja sodišča glede kvalifikacije brošure in CD IEEB za leta 2005 do 2008 temelji na pomanjkljivi in omejeni analizi konkretne vrste stvaritve, manevrskega prostora za ustvarjanje in namena te stvaritve;

- zunanja predstavitev brošure in CD IEEB skozi posebno oblikovno zamisel, dizajn in način (sistematika) postavitve je avtorsko delo.

Glede zmotne uporabe materialnega prava

- sodišče ni pravilno opredelilo vsebine pravnega standarda – avtorskega dela v skladu z določbo 12. točke prvega odstavka 5. člena ZASP;

- nepravilno je ocenjen obstoj individualnosti v okviru pravnega standarda avtorskega dela in posebnosti s področja uporabne umetnosti;

- pri tem se je sklicevala na odločbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 966/2008 z dne 15. 1. 2009.

Glede bistvenih kršitev pravil postopka

- v postopku ni bil imenovan izvedenec, ki bi na podlagi pravil znanosti in stroke, ki presegajo raven splošne razgledanosti zaključil, ali izpostavljeni elementi stvaritve tožeče stranke in stvaritev kot celota predstavlja avtorsko delo;

- osnutek vprašanj tožeče stranke je sodišče nepravilno in neutemeljeno ocenilo kot poskus informativnega dokazovanja;

- trditvena podlaga tožeče stranke je vsebovala celovit opis predpostavk avtorskega dela in je zadostila trditvenemu bremenu;

- nejasni oziroma medsebojno nasprotujoči so razlogi o odločilnih dejstvih, s čimer je bilo kršeno pravilo postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je v okviru materialnopravne presoje ali zunanja predstavitev IEEB ustreza pravnemu standardu avtorskega dela v skladu z določbo 5. člena ZASP (stvaritev, področje ustvarjalnosti, duhovnost, izraz, individualnost) popolno ugotovilo dejansko stanje. Povzelo je trditve tožeče stranke, kjer je tožeča stranka zatrjevala inovativnost, individualnost in intelektualnost zunanje predstavitve brošure in CD IEEB (primerjaj točko 12). Osnutek vprašanj, ki jih je tožeča stranka predstavila v točki C.2 pripravljalne vloge z dne 21. 6. 2013 (redna št. 19, list. št. 83) so bila res povezana z materialnopravno presojo in napolnitvijo pravnega standarda ali predstavljajo individualne značilnosti brošur in CD IEEB avtorsko delo (katere so lastnosti brošur in CD IEEB v katerih se izraža inovativnost, katere so individualne značilnosti brošur in CD IEEB, kako se skozi njihovo predstavitev kaže intelektualnost rešitve predstavitve podatkov).

8. Vendar pa sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim trditvam, da z oblikovanjem navedenih vprašanj tožeča stranka ni predlagala izvedbe informativnega dokaza. Tožeča stranka je namreč celovito (popolno in sklepčno) navedla trditveno podlago spora (točka 12 razlogov).

Dokaz z izvedencem izvede sodišče (243. člen ZPP), če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Res lahko stranki v postopku zastavljata vprašanja izvedencu, ki pa jih mora v končni nalogi, ki jo zastavi izvedencu oblikovati sodišče (in ne stranki). Slednji lahko le „pomagata“ pri oblikovanju vprašanj, da se razjasnijo vsa dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje. Vendar pa je sodišče tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci, označi predmet izvedencu, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja (252. člen ZPP).(1)

9. Sodišče druge stopnje je ob upoštevani trditveni podlagi strank, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo v A/1. do 3. točki (list. št. 100), odločilo, da je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja utemeljen tožbeni zahtevek pod točko I, da se prepove toženi stranki vsaka priprava za nadaljnjo kršitev, samo kršenje in bodoče kršitve, ki se nanašajo na izdelavo, reprodukcijo, distribucijo in predelavo avtorskega dela, to je idejne zasnove, oblikovanje in produkcija brošur in CD IEEB, na katerih ima tožeča stranka izključno avtorsko pravico. Podana je torej podlaga, za izdajo delne sodbe (prvi odstavek 314. člena ZPP).

O delni sodbi (sprememba I. točke izreka prvostopenjske sodbe)

10. Podlaga za odločitev ali je izdelava IEEB in CD v letih 2005 do vključno 2008 avtorsko delo je sodišče druge stopnje temeljilo na trditvah tožeče stranke (povzeto v točki A/1 izpodbijane sodbe, list. št. 100). Tožena stranka je nasprotovala tožbenemu zahtevku tožeče stranke s trditvami, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v A/2. Glede elementov ali je IEEB avtorsko delo je tožena stranka le na splošno nasprotovala trditvam tožeče stranke in sicer se je postavila na stališče, da IEEB ni avtorsko delo. Pri oblikovanju IEEB pa sta stranki skupaj določili splošni izgled tiskovine, format, materiale, pisavo in oblikovali tipske strani vendar vse le v okviru priprave za tisk. Šlo je le za del tiskarske storitve in ne za samostojno grafično oblikovanje kot individualno intelektualno storitev.

11. Sodišče druge stopnje je s pomočjo pravne teorije(2) in sodne prakse(3) materialnopravno sklepalo, da predstavlja IEEB skupaj s CD avtorsko delo, ki mora uživati vso zaščito v skladu z določbo 12. točke prvega odstavka 5. člena ZASP.

12. Pri tem je izhajalo iz naslednjih izhodišč:

- IEEB sodi v področje uporabne umetnosti;

- duhovnost IEEB je neposredno zaznavna, saj je izražena v brošuri;

- individualnost, ki se ne ugotavlja kot objektivna novost, je posledica ustvarjalnega podviga avtorja, ki ga je lahko črpal iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva;

- delo IEEB je ustvarjeno z individualnimi potezami;(4)

- IEEB je izraženo v obliki brošure in CD plošče.

13. Sodišče druge stopnje je glede na oblikovanje IEEB in CD plošče štelo, da na ravni splošne razgledanosti, ki se lahko pričakuje od sodnika, samo, brez pomoči izvedenca na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, opravi materialnopravno sklepanje, da v konkretnem primeru gre za avtorsko delo. Tožena stranka glede na izčrpne in vsebinsko pogobljene pritožbene razloge tožeče stranke ni izkoristila procesne možnosti, da bi na pritožbo odgovorila in izrazila svoje stališče. Sodišče druge stopnje se je zato oprlo na procesno gradivo s katerim je v spisu razpolagalo.

14. Oblikovanje IEEB in CD plošče sodi v področje dela uporabne umetnosti.

15. Pri presoji ali izpolnjuje merila za izpolnitev pogojev za obstoj avtorskega dela, to je stvaritev, področje ustvarjalnosti, duhovnost in izraz je sodišče druge stopnje za razliko od sodišča prve stopnje gledalo na IEEB in CD kot celoto. Kombinacija barv (različnih za različna leta), ki se v enaki kombinaciji zaznavajo tako na platnicah IEEB kot na vsaki posamični notranji strani IEEB, znak X, ki je oblikovan v krogu z velikimi tiskanimi črkami, oblikovanje barvnih kombinacij pri posameznih podatkih, uporaba enakih barv in kombinacij kot so značilne za platnice in notranje strani IEEB pri oblikovanju „tort in stolpcev“ ki jo je sicer avtor lahko črpal iz množice obstoječih pojavov, podatkov in stvaritev, skratka iz splošne kulturne dediščine človeštva pa daje celovitemu oblikovanju IEEB in CD takšno umetniško ustvarjalnost, ki po oceni sodišča druge stopnje pomeni presežek že videnega, s tem pa avtorskopravno varovanje.

Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožen. Zato je treba pri presoji ali delo s področja uporabne umetnosti, kar nedvomno IEEB in CD je, upoštevati, da je individualnost in izvirnost lahko zelo malo različna od obstoječih, že varovanih avtorskih del, pa dosega merilo avtorsko pravne zaščite. Sodišče druge stopnje se strinja edino z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da sama predstavitev v obliki brošure (v obliki pravokotne knjige s trdimi platnicami in trdo, brošurno vezavo) sama po sebi ne more predstavljati takega elementa avtorskega dela, ki bi lahko imela avtorsko pravno zaščito. Vendar pa je vse ostalo, navedeno oblikovanje brošure do take mere plod avtorjeve stvaritve s področja ustvarjalnosti, duhovnosti in izraza, da po oceni sodišča druge stopnje predstavlja avtorsko delo.

16. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela (prvi odstavek 21. člena ZASP). Ker je sodišče druge stopnje materialnopravno, drugače kot sodišče prve stopnje, sklepalo, da je bila avtorska pravica tožeče stranke kršena, je utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke pod I. točko, s katerim je tožeča stranka predlagala, naj sodišče toženi stranki prepove kršitev njene materialnopravne avtorske pravice v zvezi z izdelavo, reprodukcijo, distribucijo in predelavo avtorskega dela, to je IEEB in CD. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke v I. točki utemeljen na podlagi 1. točke prvega odstavka 167. člena ZASP.

17. Sodišče druge stopnje je zato, potem, ko je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, sodbo v izpodbijani I. točki izreka spremenilo (5. alineja 358. v zvezi s prvim odstavkom 314. člena ZPP).

O razveljavitvi izpodbijane sodbe v II. in III. točki izreka

18. Sodišče prve stopnje se zaradi materialnopravno zmotne presoje o tem, da tožeča stranka ni imetnik izključne avtorske pravice, ni ukvarjalo z denarnim zahtevkom tožeče stranke, ki ga je tožeča stranka pojasnila kot tožbeni zahtevek, ki predstavlja celoten znesek za kršitev avtorskih pravic tožeče stranke. V tem znesku 17.968,20 EUR predstavlja celoten znesek za kršitev avtorskih pravic tožeče stranke, civilna kazen pa znaša 200 % povečanja tega zneska (primerjaj njene trditve na list. št. 97, zapisnik o glavni obravnavi z dne 10. 9. 2013). V okviru trditvene podlage strank v zvezi z denarnim zahtevkom tožeče stranke bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v novem postopku. Tožena stranka se je odškodninskemu zahtevku upirala v odgovoru na tožbo (list. št. 19 do 21). V okviru že navedene trditvene podlage strank, bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti dejansko stanje in nato materialnopravno (168. člen ZASP) odločiti o škodi in o civilni kazni.

19. Zato, ker je glede II. točke izreka pritožba utemeljena, zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in ga sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti, je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v navedenem delu in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Napotki so razvidni iz obrazložitve.

20. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP. O vseh stroških postopka bo sodišče odločilo v končni odločbi.

-----------------

(1) Več glej: F. Seljak, Gradbena pogodba – reševanje spora v pravdi – pomoč izvedenca, Pravosodni bilten, št. 1/2013, str. 83 – glede vprašanja (ne)konkretiziranosti trditvene podlage in informativnega dokaza.

(2) Primerjaj Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP s komentarjem), Gospodarski vestnik, Ljubljana 2007, M. Trampuš, točka 4, Predpostavke avtorskega dela, str. 30 do 32.

(3) Sodba VS RS opr. št. II Ips 966/2008 z dne 15. 1. 2009, VSL sklep I Cpg 607/2004 z dne 17. 2. 2005.

(4) Ibidem, str. 31.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2948/2015
• VSL sklep V Cpg 1118/2016
• Sodba III Ips 110/99